Kako sem se naučila odpuščati?

 Dolgo sem živela v prepričanju, da odpuščanje pomeni, da moraš opravičiti dejanja ljudi, ki so te prizadeli, jim pogledati skozi prste in se pretvarjati, da se ni nič zgodilo. Zdelo se mi je, da bi z odpuščanjem tistim, ki so me izdali ali pohodili moje zaupanje, pravzaprav pokazala svojo šibkost. V moji Življenjski šoli pa se je ta iluzija popolnoma sesula, ko sem ugotovila, da je kuhanje zamere in nošenje stare jeze s seboj najbolj uničujoča stvar, ki jo lahko narediš svojemu telesu in svoji energiji. Naučiti se odpustiti je bil zame eden najtežjih, a hkrati najbolj osvobajajočih procesov, saj sem spoznala, da odpuščanja ne podarjam drugi osebi, ampak ga kot največje darilo poklanjam sebi in svojemu miru.

​Moja pot do pravega odpuščanja se je začela takrat, ko sem preprosto nehala igrati vlogo žrtve in ko sem prepoznala, da me nenehno vračanje k preteklim krivicam drži ujete v stari matriki. Ko v sebi premlevaš stare zgodbe in se sprašuješ, zakaj se je nekdo obnašal tako strahopetno ali zakaj je neko prijateljstvo zbledelo, tista oseba sploh ne čuti tvojega nemira, ti pa medtem izgubljaš ogromno dragocene energije, ki bi jo lahko vložila v svoj s.p., v svoje ustvarjanje in v svojo lastno prihodnost. Odpuščanje ne pomeni, da tisto, kar so drugi storili, postane prav, in zagotovo ne pomeni, da te ljudi spustiš nazaj v svoje življenje. Pomeni le to, da jim odvzameš moč nad svojim razpoloženjem, prerežeš tiste nevidne energetske vezi, ki te vlečejo navzdol, in jim preprosto dovoliš, da gredo svojo pot, medtem ko ti ponosno stopaš po svoji.

​Ko enkrat zgradiš močno samozavest in začneš zares poslušati svojo intuicijo, ugotoviš, da so bili vsi ljudje, ki so te kadarkoli prizadeli, le preoblečeni učitelji, ki so ti pomagali odkriti tvojo lastno avtoriteto in moč. Ko sem na stvari začela gledati s te višje distance, je jeza naravno zbledela, zamenjalo pa jo je spoznanje, da vsak človek deluje le iz svoje ravni zavesti, svojih strahov in svojih ran. Danes vem, da je čisto energijsko polje ključ do tega, da tvoj blog podira rekorde in da tvoje življenje nemoteno teče naprej. Zato odpuščam hitro in popolnoma – ne zato, ker bi bili vsi okoli mene brez napak, ampak zato, ker si zaslužim živeti lahkotno, svobodno in v popolnem energetskem pretoku.

​Objem, Eva

​Če ti je bila objava všeč, jo deli s tistimi, ki danes rabijo moč, da izpustijo preteklost in končno zadihajo!

Komentarji