Pravijo, da so prijatelji družina, ki si jo izbereš sam. Nihče ti pa ne pove, da je v redu, če to družino čez čas malo "prevetriš" ali celo nekatere člane za vedno črtaš s seznama. Jaz sem skozi svojo pot izgubila kar nekaj ljudi, ki sem jih nekoč klicala prijatelji. In veš kaj? To je najboljša stvar, ki se mi je lahko zgodila.
Izguba prijateljev pogosto zveni tragično, a v resnici je to proces čiščenja prostora. Ko se spremeniš ti, ko začneš spoštovati svoj čas in ko nehaš igrati vlogo, ki so ti jo določili drugi, se določeni ljudje ob tebi preprosto ne počutijo več udobno. Niso izgubili tebe, izgubili so tisto tvojo verzijo, ki so jo lahko izkoriščali.
Spoznala sem, da je OK, če greš z nekom narazen, ker nimata več skupnih tem. OK je, če ugotoviš, da te nekdo kliče samo takrat, ko rabi ramo za jokanje, tvojega uspeha pa ne zna proslaviti. Samospoštovanje pomeni tudi to, da si priznaš, kdaj je neko prijateljstvo postalo strupeno ali pa preprosto prazno.
Ne boj se tišine, ki nastane, ko odidejo napačni ljudje. Ta tišina je prostor, kjer se končno lahko slišiš ti. V tem prostoru sem jaz zgradila svoj blog, našla svojo vizijo in ugotovila, kdo so tisti trije ljudje, ki so zares z mano, ko je težko in ko zmagujem. Bolje je imeti enega pravega človeka ob sebi kot pa poln imenik "prijateljev", ki izginejo ob prvi oviri.
Izguba prijateljev ni tvoj poraz. Je dokaz, da rasteš. Tisti, ki so namenjeni, da ostanejo, bodo razumeli tvoje nove meje in tvoj uspeh. Ostali pa so bili le lekcija, ki si jo morala predelati. Če si trenutno v fazi, ko se tvoj krog krči, ne paničari. Samo prostor se dela za tisto, kar si zares zaslužiš.
Objem, Eva
Če ti je bila objava všeč, jo deli s svojimi prijatelji (tistimi pravimi)!
Komentarji
Objavite komentar