Danes bom govorila o nečem, kar nas vse včasih ustavlja na naši poti – o strahu. Vsi ga poznamo, tisti neprijeten občutek v želodcu, ko se soočamo z nečim novim, neznanim ali pa ko moramo stopiti iz cone udobja. Ampak ali ste kdaj zares pomislili, kaj strah sploh je?
Nekoč sem prebrala misel, ki se mi je globoko vtisnila v srce in o kateri premišljujem že dneve:
"Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti."
Ste se kdaj vprašali, zakaj nas je strah teme? Kot otroci smo se bali, ker nismo videli, kaj se skriva v kotu sobe. Ko pa smo prižgali luč in razumeli, da so v sobi samo naše igrače in omara, je strah v trenutku izginil. In točno tako je z vsemi odraslimi stvarmi v življenju. Strah se hrani z nevednostjo, s tisto praznino, ki jo naša domišljija napolni z najhujšimi možnimi scenariji. Več ko o neki stvari vemo, manj moči ima nad nami. Ko začnemo razumeti zakone življenja, ko razumemo, zakaj se nam določene situacije ponavljajo in zakaj ljudje včasih ravnajo nerazumljivo, se naša celotna perspektiva spremeni. Postanemo opazovalci namesto žrtev.
Vzemimo za primer naše odnose, ki so včasih tako zapleteni. Kolikokrat nas je strah, da nas bo nekdo zapustil, nas prevaral ali pa nas preprosto ne bo razumel? Če pa se ustavimo in poskušamo razumeti, da vsak človek na tem svetu bije svoje bitke in da njihova dejanja pogosto sploh niso povezana z nami, ampak z njihovo lastno bolečino in preteklostjo, tisti oster strah pred zavrnitvijo popusti. Namesto da bi se branili ali napadali, začutimo sočutje. In najpomembneje – ko začnemo razumeti sebe, svoje lastne reakcije, svoje vzorce, ki smo jih prinesli iz otroštva, in svoje resnične želje, takrat postanemo zares svobodni. Nič več nas ne more "sezuti", ker vemo, kdo smo.
Tudi jaz sem v teh skoraj sedmih letih, odkar pišem ta blog, šla skozi ogromno težkih faz. Bili so trenutki, ko me je bilo na smrt strah objaviti določene teme. Mislila sem si: "Pa kaj si bodo mislili ljudje? Bodo mislili, da sem čudna? Me bodo obsojali?" Bala sem se, da bi bila preveč iskrena in ranljiva. Ampak potem sem začela razumevati globino svojega dela. Razumela sem, da je moj namen deliti svojo resnico prav zato, da bi pomagala tistim, ki se počutijo podobno, pa si tega ne upajo povedati na glas. Ko sem razumela to višje poslanstvo, je strah pred mnenjem okolice preprosto odpadel. Postal je nepomemben, ker je bilo razumevanje namena močnejše.
Vse, kar se nam v življenju zgodi, so lekcije. Če se nečesa bojiš, je to le znak, da tisto področje še potrebuje tvojo svetlobo, tvojo pozornost in tvoje raziskovanje. Ne beži stran od tega, kar te plaši. Stopi korak bližje. Beri o tem, sprašuj ljudi, opazuj naravo in predvsem opazuj svoje srce. Ko boš razumel/a mehanizem tistega, kar te drži nazaj, boš ugotovil/a, da si bil/a ves čas močnejši/a od svojega strahu. Strah je namreč samo senca, razumevanje pa je močna luč, ki vsako senco razblini.
Včasih se bojimo celo svojega uspeha ali svoje lastne moči. Bojimo se, kaj bo, če nam dejansko uspe. Ampak tudi tukaj pomaga razumevanje – ko dojameš, da si zaslužiš vse dobro in da si kreator svojega življenja, strah pred uspehom nima več prostora. Zato ti polagam na srce: bodi radoveden raziskovalec svojega življenja. Ne dovoli, da te strah zaklene v cono udobja, kjer se nič ne spremeni. Svet je čudovit, barvit in poln modrosti, ki samo čakajo, da jih odkriješ in razumeš. Ko boš razumel/a, da je vse del večjega načrta in da si na svoji poti varno voden/a, boš skozi življenje korakal/a z neverjetnim mirom.
Objem, Eva
Če ti je bila objava všeč, jo deli s svojimi prijatelji!
Komentarji
Objavite komentar