Danes bom govorila o digitalnem odklopu in o tem, kaj se zgodi, ko se zavestno odločiš, da boš telefon odložil/a na stran za več kot le nekaj minut. Večina ljudi si pod "časom zame" predstavlja vročo kopel ali branje knjige, ampak ali ste kdaj pomislili, da je največje darilo, ki si ga lahko podarite, pravzaprav mir pred vsemi temi obvestili, lučkami in nenehnim preverjanjem ekranov?
Sama sem se odločila, da malce bolj podrobno opišem svoj odnos do tega, čeprav moram priznati, da sem že po naravi oseba, ki ni ves čas prilepljena na telefon. Velikokrat ga preprosto pustim nekje v sobi in grem ven na zrak, grem pomagat očetu pri delu ali pa se posvetim druženju z živalmi. Takrat sploh ne razmišljam o tem, kaj se dogaja v virtualnem svetu. In veste kaj? Prav nič mi ni narobe! Pravzaprav mi je to postalo tako naravno, da se včasih šele po dveh urah zavem: "Uau, že celi dve uri nisem pogledala na telefon," in ob tem začutim neverjetno svobodo.
Ko telefon odložiš, se tvoj um začne čistiti. Morda na začetku čutiš tisti majhen, podzavesten nemir, ko roka avtomatsko seže proti žepu, ampak ko to fazo premagaš, se zgodi nekaj čudovitega. Tvoja pozornost se vrne v prostor, kjer si tukaj in zdaj. Nenadoma opaziš podrobnosti v svoji sobi, ki jih prej sploh nisi registrirala – kako svetloba pada na steno, kako mirno dihajo tvoje muce, ko spijo, ali pa preprosto začutiš mir, ki ga hrup interneta vedno preglasi.
Ta "digitalni odklop" neverjetno vpliva na kreativnost. Ko nehaš nenehno sprejemati informacije drugih ljudi, se v tebi naredi prostor za tvoje lastne misli in ideje. Moja glava postane jasna, ideje za blog in življenje pa kar začnejo deževati. Namesto da bi gledala slike tujih življenj, začnem razmišljati o svojem – o tem, kaj sem se naučila, kje sem danes našla svoje simbole sreče in kam želim usmeriti svojo energijo.
Druženje z živalmi brez telefona v roki je sploh posebna izkušnja. Takrat se jim lahko popolnoma posvetiš, jih zares opazuješ in začutiš tisto globoko povezanost, ki je preko zaslona ne moreš dobiti. Ko si prisoten/prisotna, se tvoja energija umiri in tvoj notranji svet postane veliko bogatejši.
Zato ti danes dajem izziv: poskusi si popoldne vzeti vsaj dve uri, ko boš popolnoma brez telefona. Pojdi ven, bodi koristen/koristna, pomagaj komu, igraj se s svojimi ljubljenčki ali pa samo bodi v tišini. Videli boste, da se svet ne bo ustavil, vi pa se boste vrnili k svojemu telefonu veliko bolj spočiti, mirni in predvsem polni nove, sveže energije. Čas brez zaslona ni izgubljen čas – je čas, ko se vrneš k sebi.
Objem, Eva
Če ti je bila objava všeč, jo deli s svojimi prijatelji!
Komentarji
Objavite komentar