Danes bom govorila o tem, kako pomembno je ohraniti otroka v sebi.
Ker iskreno – kdaj smo se odločili, da moramo kot odrasli postati resni, mirni in vedno “primerni”? Kdo je sploh postavil to pravilo?
Jaz se še vedno rada guncam. Ja, prav si prebral/a. In čeprav se komu zdi, da sem “malo prestara za to”, mi je čisto vseeno.
Zame je to moj mali upor proti svetu, ki hoče, da vsi rastemo prehitro, se umirimo, oblečemo resnost in pozabimo, kako lepo je samo biti.
Ko se gugam, imam občutek, da čas za trenutek obstane. Da sem spet tista jaz, ki verjame v čarobnost, v nebo brez meja in v to, da se življenje lahko čuti – ne samo razume.
In prav zato se ne bom opravičevala za svojo igrivost.
Svet potrebuje več odraslih, ki si upajo biti malo otroški. Ki se znajo smejati, sanjati, in ne jemljejo vsega tako resno.
Ni nič narobe, če si odrasel in še vedno verjameš v čarobnost. Pravzaprav je to nekaj najlepšega, kar lahko ohraniš.
Zato – če imaš danes priložnost, naredi nekaj čisto svojega. Pojdi se gugati, sprehodi se po lužah, poslušaj pesem iz otroštva. Ne zato, ker “moraš”, ampak ker lahko.
Objem,
Eva
Se beremo spet jutri – in ne pozabi: deli to objavo naprej in se naroči, da ne zamudiš novih zapisov Blogmasa! 🎄
Komentarji
Objavite komentar