Danes bom govorila o tem, kaj pomeni biti sam — in ne osamljen, in zakaj je to zame postalo nekaj zelo lepega.
Ko sem bila mlajša, sem imela precej težav s tem, da bi bila sama. Zdelo se mi je strašljivo, prazno ali pa sem mislila, da bi morala biti ves čas z nekom.
A s časom sem ugotovila, da je samota nekaj popolnoma drugega.
Danes jo imam celo rada — ker sem spoznala, da takrat lahko počnem stvari, ki mene polnijo.
Ko sem sama, se zamotim s stvarmi, ki mi v določenem obdobju pašejo:
včasih vadim kakšno duhovno prakso,
včasih gledam serije, ki me potegnejo vase,
velikokrat berem knjige,
ali pa preprosto razmišljam in se posvetim sebi.
Takrat se mi odpre prostor, kjer je moje telo mirno, moje misli mehkejše in moja energija čistejša.
In ravno to je razlika med osamljenostjo in samoto.
Biti sam, ne osamljen
Biti sam ne pomeni, da ti nekaj manjka.
Pomeni, da imaš priložnost biti s sabo.
Osamljenost čutiš, ko si obkrožena z ljudmi, pa se vseeno počutiš prazno.
Samota pa je nekaj drugega — je trenutek, ko se zavestno umakneš v svoj notranji svet in se počutiš varno v svoji prisotnosti.
To je prostor, kjer ni pričakovanj, hrupa ali tujih energij.
Samo ti in tvoja resnica.
V samoti se lahko končno srečaš s seboj:
s tistim, kar čutiš,
kar potrebuješ,
kar želiš,
in tudi s tem, kar je v tebi čakalo, da ga opaziš.
Ko znaš biti sama, nisi nikoli osamljena
Ko se naučiš uživati v lastni družbi, se zgodi nekaj čudovitega:
ne potrebuješ več nikogar, da zapolni tvoj prostor, da potrdi tvojo vrednost ali da preglasi tvoje misli.
Samota postane dom — ne tišina, ki boli, ampak mir, ki zdravi.
Takrat ugotoviš, da je to eden najlepših načinov skrbi zase.
Samota ni praznina, ampak prostor, kjer se ti vrneš k sebi.
Tukaj si varna, resnična, prisotna.
Ko znaš biti sama, začneš svet doživljati na povsem nov način — bolj umirjeno, bolj iskreno in bolj povezano s sabo.
Objem,
Eva
Se beremo spet jutri – in ne pozabi: deli to objavo naprej in se naroči, da ne zamudiš novih zapisov Blogmasa.
Komentarji
Objavite komentar