Umetnost reči “ne” brez slabe vesti - Življenjska šola

 Danes bom govorila o tem, kako pomembno je znati reči “ne” – in to brez slabe vesti. Včasih mislimo, da moramo vedno ugajati, da moramo biti prijazni, dostopni in vsem všeč. A življenje nas uči, da je to nemogoče in da je pravzaprav nezdravo.


Umetnost reči “ne” se ne naučimo čez noč. Je lekcija, ki pride skozi izkušnje, skozi trenutke, ko smo se izgubili, ko smo preveč dali in se nato počutili izčrpane, prazne ali prezrte. Z leti sem spoznala, da je “ne” ne samo beseda, ampak darilo – darilo zase. Ko rečem ne, ne pomeni, da sem sebična, pomeni, da varujem svoj prostor, svoj čas in svojo energijo.


Velik del te življenjske šole je tudi spoznanje, da tisti, ki ostanejo, ko rečem ne, cenijo mene zares. Tisti, ki odidejo, pa prav tako pokažejo, kdo je res ob meni. Nič ni narobe, če nekomu ne ugajamo – pomembno je, da smo iskreni do sebe. Ko se naučimo reči ne brez občutka krivde, se življenje postavi v naravni ritem. Postanemo bolj prisotni, bolj mirni in bolj povezani s tem, kar resnično čutimo in potrebujemo.


Reči ne pomeni tudi sprejeti, da ne moremo biti vedno vsem na voljo. Včasih srce želi ugajati, strah pred razočaranjem ali zavrnitvijo se oglasi, a resnica je, da je naše notranje dobro počutje pomembnejše od zunanjega mnenja. Vsakič, ko si dovolimo mirno reči ne, raste zaupanje vase. Raste moč, da postavimo meje, da ljubimo sebe in da sledimo svojemu ritmu, ne ritmu drugih.


Zame je učenje reči ne proces, ki je pripeljal do notranjega miru. Ugotovila sem, da se življenje ne ustavi, če rečem ne. Prav nasprotno – začne se drugačna dinamika, ki prinese ljudi in situacije, ki so resnično usklajene z menoj. Postane jasnejše, kdo je ob meni iz iskrenega interesa in kdo le zaradi udobja ali navade.


Reči ne ni konec sveta. Je začetek svobode, začetka, ko se ne rabimo pretvarjati, ko ne rabimo biti v vseh vlogah, ki jih svet od nas pričakuje. Je lekcija nežnosti do samega sebe. Vsak ne, izgovorjen z ljubeznijo do sebe, je korak proti miru, integriteti in občutku, da je v redu, da smo mi – popolnoma mi – tudi če tega drugi ne razumejo ali ne sprejmejo.


Objem,

Eva 


Če ti je bila objava všeč, jo deli naprej – morda bo prav nekomu spomnila, da je v redu postaviti svoje meje in reči ne brez slabe vesti.



Komentarji