Danes bom govorila o duhovnosti, ki se ne skriva le v meditaciji, kristalih ali velikih prelomnih trenutkih. Duhovnost se skriva v vsakdanjih stvareh. V tistem trenutku, ko si skuhaš kavo, se zazreš skozi okno in se za hip ustaviš. V trenutku, ko se nasmehneš nekomu, ko poslušaš prijatelja ali ko si preprosto tiho in dihaš.
Ljudje pogosto iščemo razsvetljenje kot nekaj izjemnega, nekaj, kar pride od zunaj – kot svetloba, ki nas nenadoma prevzame in spremeni. A v resnici se razsvetljenje dogaja vsak dan. Je v drobnih stvareh, ki jih počnemo s srcem. Ko si prisoten. Ko občutiš hvaležnost. Ko nekaj narediš brez pričakovanj.
Ko pijem jutranjo kavico, se včasih ujamem v misli. Potem pa me nežno ustavi vonj kave – tisti znani občutek domačnosti. In takrat začutim, da ni treba iskati višjih svetov. Dovolj je, da sem tukaj. Da čutim toplino skodelice v rokah in mir, ki ga prinese trenutek tišine. To je tudi duhovnost – biti prisoten in hvaležen za to, kar že je.
Duhovnost ni vedno v tišini, včasih je v pogovoru. Ko se z nekom iskreno pogovoriš, ko se odpreš in prisluhneš. Ko začutiš, da se je nekaj premaknilo – v tebi ali v drugem. Takrat se zgodi nekaj svetega, četudi tega ne imenujemo tako.
Včasih pa pride tisti trenutek tišine, ki ni prazna, ampak polna. Ko začutiš sebe, svoj dih, svoj notranji mir. Takrat ugotoviš, da razsvetljenje ni cilj, ampak občutek. Občutek, da si v ravnovesju, da si del vsega in da je vse natanko tam, kjer mora biti.
Duhovnost je v vsakdanjih stvareh, če le pogledaš z odprtim srcem. Razsvetljenje ni nekaj, kar pride enkrat in ostane za vedno – pride v drobcih, v trenutkih, ko se zaveš, da si živ, da čutiš in da je vse to – čudež.
Objem,
Eva
Če ti je bila objava všeč, jo deli naprej – morda bo koga spomnila, da ni treba iskati svetlobe daleč stran, ker je že tukaj, v vsakdanjih trenutkih življenja.
Komentarji
Objavite komentar