Bloganje je nekaj posebnega. Ni samo pisanje besed, ampak je ustvarjanje prostora, kamor lahko prineseš delček sebe. A vseeno… vsak bloger se kdaj znajde na točki, ko dvomi. Morda pred prazno stranjo, morda ob misli, da “moj zapis ni dovolj dober,” ali pa v primerjavi z drugimi, ki se zdijo boljši, bolj redni, bolj kreativni.
Naj ti povem nekaj, kar si je vredno zapomniti: blog ni tekmovanje, ampak tvoja pot.
Ko pišeš, se izražaš. Ko deliš, podariš košček svoje zgodbe drugim. In morda niti ne veš, kako zelo lahko nekdo, ki bere tvoje besede, začuti toplino, olajšanje ali pa samo spoznanje, da ni sam.
Velikokrat se zgodi, da mislimo, da moramo imeti vedno sveže ideje, popolne stavke, redne objave. A resnica je preprostejša:
Piši takrat, ko začutiš.
Zapiši iskreno, tudi če ni popolno.
Ne boj se ponavljati tem, ki so ti blizu – tvoje izkušnje in misli so vedno dragocene.
Če pride trenutek, ko zmanjka motivacije, si vzemi premor. Nič ni narobe, če blog za nekaj časa počiva. Včasih se najboljše ideje rodijo prav v tišini. Bloganje ni obveza, ampak prostor, kjer se vračaš k sebi.
Naj ti bo blog varno zavetje. Tisti kotiček, kjer si lahko točno to, kar si, brez mask, brez pretvarjanja. In če kdaj podvomiš vase, se spomni: tvoje besede imajo moč. Nekdo tam zunaj jih potrebuje.
Bloganje ni samo objava za objavo. Je potovanje, kjer vsak zapis prinese novo spoznanje – tebi in morda še komu drugemu. Zato pogumno piši, deli in dihaj s svojim blogom.
Objem,
Eva
Če ti je bila ta objava v navdih, jo deli naprej.
Komentarji
Objavite komentar