Danes bom govorila o tem, zakaj je bolečina lahko tudi nekaj dobrega.
Dolgo sem mislila, da je bolečina nekaj, kar moramo preprosto preživeti. Nekaj, kar nas zlomi. Danes pa vem, da je v resnici eden najmočnejših učiteljev v življenju. Vem, da me je vsaka bolečina nekaj naučila – o meni, o drugih in o življenju.
V življenju nas pogosto učijo, kako se bolečini izogniti. Kako jo skriti, prezreti, utišati. Redko pa nas kdo nauči, kako jo objeti. Kako jo slišati. In še redkeje nas kdo spomni, da včasih ravno bolečina odpre vrata do nas samih.
Ko te boli, se nekaj premika. Nekaj ni več v ravnovesju. Nekaj hoče stran – in nekaj novega želi priti. In to boli. Ampak ne brez smisla.
Bolečina te ustavi. Te upočasni. Te prisili, da pogledaš vase. Da si priznaš, kje si. Da nehaš igrati, da je vse v redu, če ni. In ko si to končno dovoliš, se lahko zgodi največja preobrazba.
Tudi jaz sem šla skozi to. In danes vem: čeprav so me nekatere stvari skoraj zlomile, so me v resnici sestavile na novo – v bolj avtentično, bolj nežno, bolj resnično mene.
Včasih bolečina samo pokaže, da je čas. Čas za konec nečesa starega. Čas za tvojo rast. Čas, da se nehaš skrivati in končno stopiš v svojo resnico.
Življenjska lekcija, ki je ne učijo v šoli:
➡️ Da bolečina ni tvoja sovražnica, ampak zaveznik.
➡️ Da trpljenje ne traja večno, če ga predelaš zavestno.
➡️ Da si najmočnejša takrat, ko si si dovolila biti najbolj ranljiva.
To ni znak šibkosti, temveč tvoja človeškost in pot k notranji moči.
Ne beži pred bolečino. Ne sodi je. Poslušaj jo. Vzemi si čas zanjo. Objami jo, kot bi objela izgubljen del sebe.
Mogoče si prav zdaj na poti, ki te vodi domov – k sebi.
Če ti je bila ta objava všeč, se naroči na moje novice in jo deli med prijatelji.
Objem,
Eva
Komentarji
Objavite komentar