Danes bom govorila o tem, kako si ustvariti dan, ki ni nujno popoln, a je dovolj dober. Dan, v katerem ne gre za to, da vse opraviš, ampak da si prisotna v tem, kar delaš – in da se na koncu dneva počutiš dobro v sebi.
Dolge mesece sem imela občutek, da so produktivni dnevi rezervirani za ljudi, ki vstajajo ob petih zjutraj, imajo načrte do minute natančno in nikoli ne zamujajo z opravili. Ampak ta slika me je bolj izčrpavala kot navdihovala. Bila je preveč stroga. In mene ni vključevala. Mene – ki sem občutljiva na ritem dneva. Mene – ki delam z občutkom. Mene – ki rabim vmesne pavze za zrak.
Zdaj verjamem, da produktivnost ni tempo, ampak prisotnost. Da ni merilo količina, ampak kakovost tega, kar narediš. In da je včasih dan, ko si samo pospravila predal, bolj dragocen kot tisti, ko si dosegla deset ciljev, pa si bila notranje prazna.
Zame se produktiven dan začne že zjutraj. Ne z nalogo, ampak z naravnanostjo. Včasih rabim samo tišino. Včasih si zapišem stavek, ki ga slišim v mislih. Včasih čutim, da moram najprej nekaj razčistiti pri sebi, preden grem v akcijo. To ni lenoba. To je usklajevanje.
In ko se uskladim, gre vse lažje. Ni treba, da naredim veliko – pomembno je, da naredim to, kar v tistem dnevu čutim kot pravo. Včasih pomeni, da končno pokličem nekoga, kar mi že dolgo leži v mislih. Drugič, da se lotim projekta, ki ga nosim v sebi že mesece. Tretjič samo to, da si dam dovoljenje, da nekaj ne bo narejeno danes – in da je to v redu.
Rada si pustim prostor tudi za nepričakovano. Za pavze, za navdih, za ljudi. Nekoč sem mislila, da me bo nered oviral – danes vem, da včasih ravno v njem najdem bistvo.
Ena najbolj osvobajajočih misli, ki sem jih sprejela, je bila ta: počitek je del produktivnosti. Ni odmor. Je del poti. In največkrat mi najboljše stvari padejo na pamet, ko ne delam ničesar “pomembnega”. Takrat se srce razrahlja in misli najdejo novo pot.
Na koncu dneva si ne postavljam več vprašanja: “Sem naredila dovolj?”
Raje vprašam: “Sem danes poslušala sebe? Sem bila iskrena? Sem si dovolila biti človek?”
In če so odgovori da – potem vem, da sem bila produktivna. Po svojem merilu. Ne po merilu sveta.
Če si danes naredila nekaj iz srca – četudi je bila to samo ena stvar – potem si lahko mirna. In če si samo malo bolj v stiku s sabo kot včeraj, potem si naredila nekaj izjemnega.
Če ti je bila objava všeč, se naroči na novice in jo deli med prijatelji.
Objem,
Eva. 🤍
Komentarji
Objavite komentar