Danes bom govorila o tem, kako izgleda moj sanjski dan.
Moj sanjski dan ni nujno popoln navzven – popoln je po občutku. To je dan, ko me življenje objame z nežnostjo in mi zašepeta: »Vse je v redu.«
Začne se z jutrom, ko se prebudim v miru. Ni hitenja, samo topel čaj, mehka odeja in svetloba, ki nežno vstopa v prostor. Tišina mi da prostor, da začutim sebe. Morda napišem nekaj besed, morda samo sedim in diham. Čutim, da sem živa.
Dopoldne preživim v naravi. Stopim na travnik ali v gozd, poslušam ptičje petje in šelestenje listov. Hodim počasi, z zavedanjem. Vsak dih je poln življenja. Vse okoli mene me pomirja in spomni, kako čudovito je biti del sveta.
Popoldne ustvarjam. Naj bo to pisanje, risanje ali karkoli, kar prihaja iz srca. Ustvarjam brez pritiska, samo zato, ker čutim. To je tisti občutek svobode, ko čas izgine in ostane samo navdih.
Zvečer si privoščim tišino. Prižgem svečko, poslušam nežno glasbo in se zahvalim za vse. Sanjski dan se zaključi v hvaležnosti – ne zaradi tega, kar sem naredila, temveč zaradi tega, kar sem občutila. Umirjenost, radost, mehkobo, povezavo s seboj.
To je zame sanjski dan – ko sem blizu sebi, svetu in življenju. Ko si dovolim, da samo sem.
Če ti je bila objava všeč, se naroči na novice in jo deli med prijatelji.
Objem, Eva.
Komentarji
Objavite komentar