Danes bom govorila o nadaljevanju teme, ki sem jo odprla v prejšnji objavi – o manifestaciji. Če še nisi prebral/a prvega dela, si ga lahko ogledaš tukaj.
Ko sem prvič začela raziskovati manifestacijo, se mi je vse skupaj zdelo precej preprosto – nekaj si zaželiš, pošlješ namero v vesolje in čakaš, da se zgodi. In včasih se res zgodi zelo hitro. Ampak s časom sem ugotovila, da je manifestacija veliko več kot samo želja. Je notranji proces, pot vase. Je odnos med mano in vesoljem – iskren, živ in pogosto zelo nepredvidljiv.
V tem drugem delu bi rada spregovorila o tem, kar se zgodi po tem, ko si nekaj jasno zaželiš. Veliko ljudi namreč obupa ravno tukaj – v fazi čakanja, vmesnem prostoru, kjer se nič konkretnega še ne dogaja, a znotraj nas že brbota neka sprememba. In to je ključno: manifestacija se najprej zgodi v tebi.
Kako veš, da si pripravljena?
Ko začutiš mir.
Ko nisi več obsedena z vprašanjem kdaj bo stvar prišla.
Ko si v vsakdanjem trenutku, ko znaš dihati in uživati, še preden imaš to, kar si želiš.
Tukaj se skriva moč. Vesolje ne reagira na tvojo potrebo, ampak na tvojo energijo. Če vibriraš iz pomanjkanja, boš vedno dobivala več tega. Če pa vibriraš iz hvaležnosti, kot da je tvoja želja že uresničena, takrat se vrata odprejo.
Osebna izkušnja:
Pred časom sem si želela globljega odnosa – povezave, ki ne temelji na maskah, ampak na resnični dušni bližini. Manifestirala sem ga, brez da bi natančno vedela, kako bo prišel. In prišel je – skozi postopno odpiranje srca, skozi sanje, znake, pa tudi izzive. Ni bilo idealno po "filmsko", ampak je bilo resnično. Ko sem zaupala, so se začeli dogajati mali čudeži – nepričakovani pogovori, občutki topline brez razloga, sinhronosti, ki jih ne moreš prezreti.
A še pomembnejše kot to, da sem ga manifestirala, je bilo to, da sem ob tem začela bolj čutiti sebe. Odnosi so pogosto ogledala naše notranje resničnosti. Tako sem tudi sama morala najprej začutiti svojo vrednost, preden sem lahko sprejela ljubezen, ki sem si jo želela.
Kaj lahko ti storiš zdaj?
- Zapiši si svojo željo – jasno, v sedanjiku, kot da se že dogaja.
- Vsak dan si vzemi nekaj minut in si predstavljaj, kako bi se počutila, če bi se to že zgodilo.
- Opazuj, kaj ti vesolje prinaša – v ljudeh, občutkih, navdihih.
- Zaupaj – tudi takrat, ko se zdi, da se ne premika nič.
Upam, da ti je bil današnji zapis v navdih ali pa ti je dal kakšno novo misel za razmislek. Če ti je bil všeč, bom zelo vesela, če ga deliš naprej in se naročiš na novice, da ne zamudiš novih objav. Hvala, ker si tu.
Objem,
Eva
Komentarji
Objavite komentar