Danes nov del zgodbe od moje prijateljice: Življenje na samem.
DOLGOČASNO 3
Komaj čakam vikend. Ko sem prišla domov in, ko sem doma povedala za selitev sem šla v sobo in začela gledati za prvo opremo za stanovanje. Gledala sem na spletni strani od Lesnine in Ikee. Primerjala sem cene in pogledala sem mnenja.
Po eni uri in pol gledanja sem le izbrala stvari, ki bi jih prve kupila. Naročila sem si posteljo, jogi, jedilno mizo in dva stola. Pribor in krožnik si bom šla kupiti v eno trgovino in kupila si bom še prenosni štedilnik in eno kafetiero za kavo. Še dobro, da imam nekaj prihrankov za vse to.
Šla sem si pripraviti kosilo, ker prej sem mami dejala, da zame ni treba kuhati. Pripravila sem si testenine.
“Si pa le prišla dol.” reče osorno mama.
“Ja. Sem si prišla pripravit za jest.”
“A si postala lačna?”
“Ja sem. A te moti?” jo vprašam.
“Ne me ne.”
“Bodi vesela, da v soboto se bom začela seliti in potem me ne bo več. Tako, da boš imela mir.” ji povem.
“Se že prav veselim.” odgovori nesramno.
“Lepo. Povej še očetu. Bo vesel in miren, glede mojih obiskov pri njem.” ji rečem.
“Sem mu že povedala.”
“Lepo. Kaj pa je rekel?”
“Je bil vesel.”
“Lepo.” odgovorim.
Skuhala sem si testenine in šla v sobo. Na računalnik sem si dala serijo in zraven jedla testenine.
Ta dan se je tako vlekel, mislila sem, da bom umrla. Odločila sem se, da grem na sprehod, toliko, da si prevretrim glavo in da mi mine čas hitreje. Med sprehodom sem razmišljala o opremi za stanovanje.
Po dobri uri in pol sem prišla domov in šla direkt v sobo. Prižgala sem računalnik in naprej gledala za opremo za stanovanje in zraven sem še gledala za službo.
Ta objava je v sklopu čas za vas, ker moji bralci napišete objavo zame, ki jo potem jaz objavim. S tem se lahko naučite pisati objave ali pa, poveste kaj zanimivega za ostale bralce. Če bi rad/a napisal/a objavo zame me kontaktiraj preko elektronske pošte: karla.orazem@gmail.com. Hvala!
Komentarji
Objavite komentar