Temačne skrivnosti- Pripovedi

Danes s tabo delim prvi del moje knjige, ki sem jo sicer začela pisati že nekaj let nazaj, a se do danes nisem odločila, da jo delim s tabo. Razlog, da jo delim danes je samo ta, da res upam, da ti bo prvi del te knjige všeč in, da boš hotel/a nadaljevanje. Kar bi mi dalo motivacijo za  pisanje novih delov knjige. 

Temačne skrivnosti

  1. Del: Skrivnost izginulega otroka


  1. Predstavitev mene in moje družine

Živijo!!!

Jaz sem Alina stara sem natanko 9 mesecev. Danes grem prvič v vrtec. Komaj čakam, da spoznam nove ljudi, ki niso moji starši. Prvega dneva se res veselim, ker je to poseben dan, imam >neki< čuden občutek, da se bo zgodilo nekaj, česar ne bo nihče pričakoval. 

Ko smo prispeli pred vhod v razred, smo naleteli na otroka, ki ga je pripeljala mama. Ime mu je bilo Cameron. Takrat še nisem vedela, da bo nekoč postal moj najboljši prijatelj. Tako sem se odplazila do razreda. Kmalu za mano je prilezel tudi Cameron, ki me je lepo pozdravil in me vprašal ali bi mu želela cel dan delati družbo??? Rekla sem ja, zakaj pa ne saj še nikogar ne poznam, tako bom vsaj imela, nekoga in mi ne bo dolgčas. 

Pri kosilu pa je sledilo tisto, kar sem cel dan čakala. Zgodilo se je, ko sem hotela doseči pribor, ki je bil na vozičku. Takrat sem poletela (še sama ne vem, kako mi je to uspelo) in vsem razdelila pribor. Vsi so obnemeli še najbolj pa Cameron, a njemu se je to zdelo D-best. Od takrat sva neločljiva prijatelja. 

Vzgojiteljici ni bilo nič jasno, zato je takoj poklicala moje starše. Kmalu so tudi prišli in za čuda niso bili tako presenečeni. Saj se je nekaj podobnega zgodilo tudi moji sestri Bianki. Le, da je ona zaradi prehudega jokanja svojega razreda skušala pobegniti in je z močjo krotenja gradbenih predmetov odstranila vrata in pobegnila na dvorišče, ker jo je našla neka druga vzgojiteljica. 

Ta vzgojiteljica pa je poklicala starše, ki so takoj prišli. Moji starši so bili zelo presenečeni, saj se jim je to zgodilo prvič. Moja starša nimata moči samo midve s sestro. Moja sestra je stara 7 let in hodi v 3 razred osnovne šole. Mami pravi, da je moč dobila isti dan kot jaz, na prvi dan vrtca. Bila je stara ravno toliko, kot sem sedaj jaz. Pogosto mi pomaga pri razrešitvi primerov, ko nima toliko dela s šolo.  Dovolj o moji sestri, kasneje jo boste bolje spoznali. 

Sedaj pa je čas, da opišem tudi svoje starše. Moja mami Jennifer-Jen Moonlight je po poklicu slaščičarka in vodi kavarno in slaščičarno Luna. Sama nima nadnaravnih moči. Z mojim atijem pa tudi še ni poročena. Delo ji gre dobro od rok, saj ima veliko rednih strank. Moja mami je zelo ljubeča do mene in je veliko več časa z mano kot moj očka. Je zelo delovna in bi zame naredila vse. 

Moj oči Patrik Moonlight je finančni direktor kavarne in slaščičarne Luna. Večino časa dela ali pa se ubada s svojimi strahovi, zato zame skrbi mami. Tudi on nima nadnaravnih moči. Je prijazen, delaven, skrben, (čeprav tega ne pokaže). 

Ne boste verjeli, imam tudi teto. Ime ji je Maggy Moonlight, je samska. Po poklicu je policistka. Njej zaupam malo bolj kot moji mamici, ker je moja mami velikokrat zaposlena in ji zame včasih zmanjka časa. Čeprav ima tudi ona veliko dela na policiji, si vseeno zame vedno vzame čas. Tako kot tudi moja mami. 

Tu pa seveda ne smem pozabiti na Camerona Breada, ki je moj najboljši prijatelj. Starši mu ne posvečajo veliko pozornosti, zato večkrat prespi pri meni. Skupaj rešujeva zapletene zločine. Ob reševanju zločinov pa se neznansko zabava. 

Moja starša sta vzgojiteljici povedala, da je to v naši družini nekaj normalnega, saj se je to zgodilo že moji sestri Bianki. Tako sta kmalu zatem odšla. Ravno takrat pa se je v vrtcu zaslišal glasen krik. Prihajal je iz 2 razreda, zakričala je vzgojiteljica, ko je preštela vse otroke, a enega ni nikjer našla. V bistvu je zakričala zaradi strahu. Le kdo ne bi, če ti en otrok izgine. 

S Cameronom sva se odpravila do vrat, da bi videla, kaj se dogaja na hodniku ali pa vsaj kaj slišala. Cameron je bil premajhen, da bi lahko pokukal ven. Spomnila sem se, da imam moči in lahko letim, zato sem odletela do okna in gledala ven. Cameron pa je poslušal, saj ima res dober spomin. 

Slišal je, da za izginulim dečkom po imenu Troy sumijo neko žensko dolgih črnih las, ki je imela v laseh ščipalko za perilo. Tory je izginil le kakih 10 min od njenega odhoda. 

Zaključek prvega poglavja:

Tako se je začela moja prva misija imenovana:  SKRIVNOST IZGINULEGA OTROKA

Prišla sem do konca te objave. Knjiga je meni osebno super ideja pa je menda všeč kar nekaj ljudem, ki jih poznam. Kako pa se tebi zdi prvi del?? Odgovor mi zapiši v komentar ali   pod objavo, če objavo bereš na blogu. V primeru, da objave ne bereš na gmail in, da bi to rad/a se seveda z njim naroči na novice in opcija se ti odpre v naslednji objavi.

 Se beremo spet čez 4 dni!


Komentarji