Ustvarjalnost

 Danes s tabo delim 2 članka o ustvarjalnosti. Objava je posledično daljša, kot običajno, a zaradi tega zajema bistvo ustvarjalnosti.

Hotela sem ju dati v dva dela pa se mi oba članka zdita zelo pomembna za to temo zaradi tega ju dajem skupaj.

Kako izboljšati svojo ustvarjalnost?

Ustvarjalnost je miselni proces in z njim povezano delovanje, ki smo ga zmožni vsi ljudje. Vsak je po svoje ustvarjalen in v vseh nas je neusahljiv vrelec idej, rešitev in ustvarjalnih zamisli.

Na raven ustvarjalnosti vpliva precej dejavnikov in ustvarjalnost se da izboljšati, oziroma jo v čim večji meri vnašati v naše delovanje. Ustvarjalnost kot miselni proces ni omejena na leta in prav je, da se spodbuja tako pri otrocih in najstnikih kot pri odraslih ljudeh.

Kaj je ustvarjalnost in kaj nanjo vpliva?

Ustvarjalnost je miselni proces, katerega rezultati so originalni dosežki in novi načini širšega dojemanja in iskanja rešitev. Na našo ustvarjalnost vpliva več dejavnikov, med katere lahko prištevamo značilnosti in način mišljenja, osebnostne lastnosti, predhodno znanje, izpostavljenost kreativnim izzivom in okoljski dejavniki. Iz tega lahko razvidimo, da se na ustvarjalnost da vplivati s povečanjem znanja, s kreativnim okoljem in spodbujanjem razmišljanja izven znanih okvirov.


V procesu šolanja je spodbujanje kreativnega mišljenja zelo omejeno na zahtevana znanja. To je tudi eden od razlogov, da večina otrok obiskuje še obšolske dejavnosti, kjer so lahko ustvarjalni in razvijajo svoje originalne ideje. Tudi za kasnejša obdobja je izredno pomembno, da se ne pustimo ujeti v rutinsko delo, temveč da se ves čas soočamo z izzivi, ki spodbujajo našo ustvarjalnost in krepijo našo domišljijo. Dobro veste, da je življenje lepše ob visoko razviti domišljiji in da vas ustvarjalne aktivnosti izpopolnjujejo in razveseljujejo. Ustvarjalnost je čarobnost, ki nam je bila dana, da ustvarimo neponovljive umetnije, najdemo nove rešitve in si popestrimo življenje.

Nasveti za ustvarjalnejše razmišljanje


Sodobna podjetja cenijo inovativno razmišljanje in ustvarjalnost, saj pomenita iskanje novih pristopov in načinov reševanja problemov. To niso le veščine umetnikov, glasbenikov ali piscev, temveč prav vseh. Tudi če menite, da niste ustvarjalni, naj vas potolažimo – poznamo številne načine spodbujanja ustvarjalnosti. Preverite naše nasvete!

Vsakdo ima v sebi ustvarjalno žilico in s pravimi orodji, okoljem in spodbudami jo je mogoče prebuditi. Mnoge zadržuje strah pred neuspehom – da bi zamisli spodletele ali delovale neumno. To so prepričanja, ki le ovirajo našo ustvarjalnost. Domišljija je namreč pomembnejša od znanja, je dejal že Albert Einstein, nemški fizik in matematik, ki je verjel, da je ustvarjalnost gonilna sila tega sveta. Temu vzoru sledijo tudi številna podjetja s spodbujanjem ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih ter tako nedvomno žanjejo uspehe – le pomislite na primer na Teslo, Apple in Facebook.



Predstavljamo vam nekaj poti do ustvarjalnosti.
Namenite čas iskanju zamisli.
V službi ste pogosto osredotočeni na ustaljene delovne naloge in poslovne procese, zato je težko izstopiti iz teh okvirjev in se lotiti drugačnih načinov njihovega reševanja. Za iskanje novih rešitev zato žrtvujte kakšno urico svojega dne. Preglejte, kaj imajo povedati strokovnjaki iz drugih panog, spremljajte konkurenco, poslušajte podkaste, berite intervjuje ali pa si zjutraj ob pitju kave zapišite zamisli, ki so se vam pojavile.


Zamenjajte okolje

Vsak dan v isti pisarni z istimi ljudmi. Le kako postati ustvarjalnejši? Zato je pomembno, da se razmišljanja o delovnih nalogah lotite v povsem drugačnem okolju. Pojdite v muzej, na bližnji hrib ali na sprehod po gozdu – zagotovo se vam bo utrnila kakšna sveža zamisel. Dobre zamisli se porodijo takrat, ko se k temu ne »silimo«. Mnogi stavijo na športne aktivnosti, kjer smo zaposleni z vadbo, naši možgani pa se sprostijo in dovolijo zavestnemu umu dostop do svežih zamisli, zakopanih v podzavesti.


Spremenite svoje delovne navade.
Vsi poznamo naloge, ki jih lahko opravljamo z zaprtimi očmi. To so tiste, v katerih smo dobri. Sestavite si seznam nalog, ki jih lahko počnete brez razmišljanja, ter pomislite, kako lahko spremenite celoten postopek. Sprememba ne bo vedno pomagala, vendar vas bo prisilila v to, da začnete razmišljati o novih načinih dela in se izognete dolgčasu ter rutini na delovnem mestu.


Spremenite delovni prostor.
Delo v sivih pisarnah z umetno svetlobo zagotovo ni recept za ustvarjalni razmah. Ustvarjalno razmišljanje zahteva ustvarjalen prostor. Če ne morete narediti velikih sprememb v pisarni, delajte majhne korake. Nekaj barve, kakšna rastlina, fotografija ali pa poster.


Zamislim dajte čas.
Dovolite zamislim, da dozorijo. Le redki ljudje so lahko ustvarjalni na ukaz. Če potrebujete predloge, zasnove ali predstavitve nečesa, obvestite svoje sodelavce vnaprej in jim dajte čas za razmislek. Predvidite sestanek, pošljite povabilo nekaj dni prej in napišite, da želite vsaj tri dobre zamisli, ki bodo rešile neko težavo. Zagotovo bodo vsi povabljeni razmišljali o rešitvah.


Povabite ljudi k soustvarjanju.
Nove zamisli dozorijo ob sodelovanju z drugimi – z ljudmi, s katerimi se o svojem razmišljanju lahko pogovorite, delite mnenje in nove, drugačne poglede na stvari. Že kratek pogovor in le malce drugačen pogled sodelavca lahko zelo pomaga pri naslednjem koraku v procesu, ko se vam zatakne.



Prav tako je koristno k sodelovanju povabiti nove ljudi – organizirajte seminarje, govorce in delavnice, na katerih bodo vaši zaposleni (in tudi vi) lahko spoznavali drugačne pristope in poglede na iskanje rešitev v vašem podjetju. Ni vedno nujno, da so delavnice in seminarji poslovno obarvani, lahko si omislite delavnice za lažje premagovanje stresa, meditacijo ali pa nekaj čisto tretjega – vse, kar širi obzorja, pomaga pri ustvarjalnem razmišljanju.


Zmanjšajte strah pred neuspehom.
Nekatere najustvarjalnejše zamisli so pogosto nekonvencionalne in zaposlene je lahko strah posmeha. Bodite v oporo, povratne informacije podajte na pozitiven način, tudi če menite, da zamisli morda niso najboljše. To je prava pot za motiviranje ljudi. Kritika mora biti vedno konstruktivna, samo tako je odličen temelj za prihodnje zamisli in poslovanje podjetja. Z drugimi besedami, svojim zaposlenim pokažite, da ni čisto nič narobe s tem, da nam kdaj ne uspe že prvič.

In ne pozabite – ni dovolj, da o ustvarjalnosti le razmišljate ali se o njej pogovarjate. Svoje misli spremenite v besede, besede pa v zamisli in dejanja. Bodite navdih drugim! Novih podvigov se lotevajte na različne, nove načine, tako bodo tudi ljudje okoli vas motivirani, da se lotijo novih pristopov in se vključijo v razvoj zamisli. Okolje in delovno vzdušje, ki spodbujata ustvarjalno mišljenje, sta veliko produktivnejši, kar se nedvomno odraža tudi v poslovnih rezultatih.


Članek 2: 

Dejavnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost


Na neki ravni je lahko vsako delo ustvarjalno, če si takšnega naredimo. Če bi vsak dan kuhali govejo juho, bi si pustili bore malo prostora za ustvarjalnost. Zatorej lahko tudi povsem običajnim dejavnostim vdihnemo ustvarjalnost. Vendar pa so nekatere dejavnosti še bolj učinkovite pri razvoju, spodbujanju in izboljševanju ustvarjalnosti.



Slikanje

Slikanje je tako kot vsaka zvrst umetnosti sestavljeno iz dveh zelo pomembnih in enakovrednih dejavnikov. Prvi dejavnik je znanje, poznavanje barv, materialov, tehnik risanja in veliko vaje, ki dela mojstra. Pri vseh novih stvareh se moramo priučiti zahtevanih znanj, če želimo biti v nečem dobri. Drugi in popolnoma enako pomemben dejavnik pa je ustvarjalnost, ki zajema domišljijo in nove načine pristopa do slikanja. Znanje in ustvarjalnost sta enakovredni sestavini, ki si podajata roke. Naj vam povem, da v resnici vsi znamo slikati, le, da se nas večina ni nikoli učila te veščine. Nekako so nas že v šoli razdelili in označili, kdo je nadarjen za katero stvar in večina nas ni spadala med velike slikarje. To pa še ne pomeni, da ne morete naslikati čudovitih slik, ki bodo krasile vaš dom.

Prebudite umetnika v sebi in si dovolite ustvariti mojstrovino.



Petje

Petje je ena osnovnih komponent naših življenj. Vsa glasba, ki jo poslušamo, je osnovana na kombinaciji inštrumentov in človeških, pojočih glasov. Brez petja bi bil ta svet izjemno tih in dolgočasen kraj. Glasilk nimamo le za govorjenje, temveč tudi za petje. Vsakdo kdaj doma mrmra ali prepeva besedilo njemu ljubih skladb. Tudi tisti, ki mislite, da ste brez posluha in da ne ujamete nobenega tona, še vedno na tihem pojete. Petje je radost, ki nas razveseljuje. Še ptice pojejo, čeprav od tega nimajo drugega kot veselja. Vsi lahko izboljšate svoje petje, s čimer se bo dvignila raven vaše ustvarjalnosti in samozavesti. Poglobil se bo še vaš dih, odprl vaš glas in iz sebe boste spravili tone, za katere sploh niste vedeli, da ste jih sposobni. Z učenjem petja se boste izboljšali tudi v javnem nastopanju in jasnem ter razločnem govorjenju.

Preizkusite se v petju in odkrijte nov del sebe.



Učenje tujih jezikov

Učenje jezikov je eno najkompleksnejših učenj. V naših možganih se medtem ustvarjajo nove povezave in dokazano je, da so ljudje, ki znajo več jezikov, bolj bistroumni in se lažje učijo. Najtežje se je naučiti prvega tujega jezika, vsakega naslednjega pa se lažje učimo. Resnično fascinantno je, kako učenje jezikov vpliva na našo sposobnost kreativnega mišljenja, logičnega povezovanja in povečanega pomnjenja. Opravljena je bila raziskava, kjer so ugotovili, da je učenje tujih jezikov najboljša preventiva pred demenco. Starostniki, ki so se aktivno učili tujih jezikov, so imeli veliko manjše težave z demenco, ne glede na gensko nagnjenje k njej. Torej boste z učenjem jezikov pridobili mnogo več kot le novo znanje. Drastično boste povečali svojo ustvarjalnost in si obenem zagotovili še bistre misli skozi vsa življenjska obdobja.

In kakor pravi star rek, več jezikov znaš, več veljaš.



Gibanje

Naša telesa so tukaj, da jih uporabljamo. Učenje skozi gibanje je večplastno in prav vsaka plast ima svoje koristne lastnosti. Poleg tega, da z gibanjem vzdržujemo telesno pripravljenost, povečujemo gibljivost mišic in boljšamo splošno zdravstveno stanje, ima gibanje vpliv tudi na našo ustvarjalnost. Predvsem med izvajanjem kompleksnih vaj so močno aktivni tudi naši možgani. Med jogo, plesom, gimnastiko in drugimi tovrstnimi dejavnostmi moramo poleg dela s telesom tudi razmišljati, kako bomo izvedli neki gib, trik, novost. Naši možgani in naše telo iščejo nove načine gibanja. Tudi naše mišice imajo spomin in resnično tudi za telo velja, da česar se Janezek nauči, to Janezek zna. Vedite torej, da se s kompleksnimi gibi močno povečuje tudi raven vaše ustvarjalnosti.



Objava je danes malo daljša, kot si jo vajen a ne dvomim, da ti ni koristila. Meni vsekakor je! Se bereva spet čez 4 dni. Ne pozabi se naročiti na novice, da ne boš naslednjič rekel/a, da si zamudil/a kako zanimivo objavo!

Komentarji