(Tradicionalna) božična hrana
Danes nekaj o tradicionalnih božičnih jedeh. V preteklosti in danes.
Morda si po tihem mislite, da je božič v sodobnem svetu postal praznik potrošnje in da govorimo samo še o hrani (in darilih) in resnično ne potrebujemo še enega prispevka na to temo. A poglejte iz druge plati, praznična miza je tista, ki na nek način povezuje člane družine v celoto, ko skupaj sedejo k božičnemu obroku. Zato ni zanemarljivo, kaj nanjo postavimo.
Vsaka družina izoblikuje svoje navade, ki prerastejo v družinske tradicije. Iz tega naslova bi bilo morda smotrno govoriti o tradicionalnem družinskem božiču, saj je za Slovence značilno, da ne le vsaka vas, ampak celo vsaka hiša prakticira svoje običaje ob božičnih praznikih. Kdaj postavite smrečico in kako okrasite svoj dom, je domena družinske tradicije. Kaj pa postavite na (tradicionalno) praznično mizo? Preverimo, kaj je pravzaprav Slovenska tradicionalna hrana ob božiču in morda se vam ob prebiranju teh vrstic utrne kakšna zamisel za pripravo letošnje praznične mize. Kdo ve, morda bo prav ta ideja postala vaša nova družinska tradicija.
Tradicionalna božična hrana
Od kar se praznuje božič, torej od 4.st dalje, so gospodinje na praznično mizo položile najboljše, kar so imele na razpolago. Seveda tisto, kar je bilo najboljše takrat, današnjih jedcev ne bi navdušilo. Zato, če ste si zadali, da boste letos pripravili božično pojedino iz samega začetka tradicije, naj vas razočaram. Kaj je tradicionalna božična večerja postrežena na predvečer božiča in božična pojedina na sam božič, je zelo odvisno od časa, prostora in gmotnega stanja. Ko sem se poglabljala v tradicionalno božično hrano, sem sicer naletela na skupne točke, vendar pa, so si skozi čas ljudje tradicijo priredili po svoje. Hrana ob božiču tudi nima tako globokega simbolnega pomena kot tista ob veliki noči, zato imamo veliko manevrskega prostora za spreminjanje običajev in njihovo nadgrajevanje.Tradicija v preteklosti
Obstajajo skupne točke tradicionalne božične hrane, a morda na razočaranje mnogih, božična večerja na predvečer samega božiča kot taka ni bila po naši tradiciji pomemben del praznovanja. K njeni popularnosti je pripomogel potrošniški način življenja in najverjetneje tudi uvoz Božička, dobrega moža, ki obišče otroke ravno na sveti večer. Lahko pa vseeno prepoznamo skupne točke teh (nepomembnih) tradicionalnih božičnih večerij v Sloveniji tudi pred »vdorom« potrošništva.Ljudje o večerji na sveti večer namreč poročajo o tradiciji kislega zelja, krvavic/pečenic/krajnskih klobas oz katere druge (svinjske) mesnine, ki je produkt kolin ali fureža ter (sladkega) belega kruha, ki ga skozi leto skorajda ni bilo na mizi. Gospodinje so v preteklosti postregle tudi s polenovko in krompirjem ali celo z juho iz polenovke. Vsekakor pa ne gre spregledati ene redke skupne točke celotne Slovenije, potice. Čeprav se njeni nadevi razlikujejo, je ta kvašen posladek nujen element vsake božične mize. Omeniti moram tudi prav poseben božični kruh, ki ga po Sloveniji poznamo pod različnimi imeni: poprtnik, imenuje pa se tudi miznik, mižnjek, župnik. To je obredni kruh bogato okrašen s testnim okrasjem. Predvsem na Štajerskem pa je za božič tradicionalen sadni kruh oz. klojcov kruh ali klojcnbrod/klojcnprot kot ga po domače imenujemo.
Prava gostija in bistvo praznovanja je tradicionalno bilo kosilo na sam božič. Takrat so gospodinje ponudile juho, glavno jed, ki je vsebovala meso in sladico. V kolikor ste sedaj skomignili z rameni, češ, da so jedli kot vsak navaden dan, naj vas opomnim, da teče beseda o preteklosti, ko se je meso na mizi pojavilo le redko. Na božični dan se je torej na mizi znašlo le najboljše, kot je svinjska pečenka, gos, puran ali večja kokoš. In seveda, kot smo že omenili, obvezno sladica – potica.
Kakšni so današnji trendi?
Vse bolj postaja moderno praznovanje božiča že na predvečer samega praznika, ko se vsa družina zbere na božični večerji. Tudi zelje s klobaso se je večinoma umaknilo in svoj prostor na mizi odstopilo pestri paleti (bolj) praznične hrane. Seveda se nadaljuje tradicija, da gospodinje ponudijo najboljše in ne le to, ponudijo jedi, ki jih na običajen dan ne. Nekako je postala božična večerja priložnost, da se gospodinje pokažejo s svojim kuharskim znanjem in spretnostjo. Na mizi se tako znajdejo hladne predjedi kot so razni narezki, tatarski biftek, sirove plošče, … kot tudi tople. Vsekakor ne sme manjkati okusna juha, ki je bodisi kostna ali bogata kremna. Za glavno jed ponudijo nekaj iz nabora pečenega mesa (pečenka, svinjska krača s hrustljavo skorjico, puran, divjačina) ali okusno ribo. Postrežejo seveda tudi s cvrtjem. Ne gre zanemariti pomembnosti prilog, med katerimi vsekakor kraljuje krompir na sto in en način, pa tudi riž in slastne rižote, cmoki, svaljki, štruklji … Seveda ne gre brez solate. Tradicionalno ob božiču najbrž niso uživali v sveži zeleni solati, a danes, zahvaljujoč ponudbi v živilskih trgovinah, tudi zelena solata najde svoj prostor na božični praznični mizi. Za malo ustvarjalnosti in pestrosti poskrbi sveža korenčkova solata, solata iz kolerabe, rdeča pesa, brokolijeva solato ali stročji fižol. Omeniti moram tudi klasiko, francosko solato.Za piko na i poskrbi nepozabna slaščica. Zraven obvezne (orehove) potice in gore božičnih piškotov, imajo gospodinje neomejeno možnosti za pripravo božične slaščice. V kolikor želijo vseeno pričarati praznični duh, izbirajo med posladki, ki vsebujejo cimet, jabolka, orehe. Ne morejo zgrešiti s tortami, kremnimi rezinami, tiramisujem …
Tako je današnje objave, konec jaz sem uživala. Ker pa je to blogmas se beremo spet jutri! Zato se ne pozabi naročiti na novice, da boš vsak dan blogmasa imel/a objave v svojem gmail nabiralniku!
Komentarji
Objavite komentar