Moj dan 4.11. 2023

 Včeraj sem praznovala god. Vstala sem ob 6ih in skuhala jajca nahranila mačke in poskrbela za očija. Do konca spakirala, kar nisem uspela dan prej. Okoli 7h sem si naredila še zajtrk in ga pojedla, s sabo sem vzela še čaj in nekaj hrane-cuker. Med zajtrkom sem pogledala še kak duhovni video.

Ob 7:20 sva z očijem odšla še na kavo v bližnjo gostilno, ki je hkrati tudi lokacija za prihod avtobusa. Sama kave nisem pila, ker mi ni pasala, saj sem vedela, da imam v torbi svoj topel čaj, če bi mi slučajno zapasalo nekaj toplega.

Okoli 9h je končno prispel avtobus in smo se odpravili proti Ljubljani. Na poti sem se malo pogovarjala malo pa tudi poslušala muziko in opazovala naravo- pokrajino.

Med poslušanjem muzike pa sem se spomnila, da morem o tem dnevu napisati objavo zato sem se tega lotila. Iz Škofljice smo šli na avtocesto proti dolenski- Bizeljsko.

Ob 10:35 smo prispeli na črpalko, ker smo šli na kavo in opravili toaleto. Tam sem slikala to kravo in telička.

Ob 11:15 smo krenili kosilu na proti. Med to potjo sem tudi poslušala muziko in opazovala naravo.

Seveda sem en trenutek srečala tudi krave. 

11:34 uri smo prispeli pred gostiščem Kocjan.

Slikala sem tudi okoliško pokrajino

Bizeljsko

Pojedli kosilo:

Gobova juha:

Ocena: 9/10

Mlenje: Kremasta ni bilo nikoli boljše in, če bi jo pojedla preveč bi bilo preveč.

Glavna jed:

Ocena: 4/10

Mlenje: Vedno isto zato mi je malo bedno, ampak je bilo bolje, kot ponavadi.

Med jedjo glavne jedi pa sem naletela na tale prikupen srček iz krompirja prisežem, da ga nisem naredila na mirno in, da z njim nimam čisto nič!

Sladica- Jabočni štrudl

Ocena: 10/10

Mlenje: Zelo hrustljav in topel. Odličen je bil.

Končno sem dobila tudi spored današnjega dneva.

Ob 13:40 smo se odpravili proti samostanu.

Samostan ( Olimja-Nebesa ):

Samostan slovi po svetišču Marije Vnebovzete (ja to je praznik te iste svetnice 15.8.), starodavnem gradu, ki je bil spremenjen v samostan in eni najstarejših lekarn v Evropi. 

Grad stoji tu že od 11. stoletja in je pripadal pilšteinskim grofom. Lastnica gradu je bila tudi Ema Krška. 

Legenda pravi, da je svetnica (Ema ) prišla v Olimje in je oče šel po zajčke. In Ema je bila odprta za lepoto (bila nam je podobna).
Ko je Ema je gledala lepote in rekla Olimije - nebesa. Edinka svoje družine.
Ko je Ema zrasla se je poročila z grofom Vilijem. On je moral pazit za red in desciplino- vojsko. Imela sta 2 otroka teorija, da tudi hčer. Ema izve ? In potem vse to proda. Na stara leta je postala nuna. Z denarjem iz posestev je zgradila ?
Nismo obiskali njenega gradu.

Herman drugi je imel sina Fridirika. Oče mu je, ker je bil politik mu je prepovedal, da se poroči z žensko iz sosednje vasi, ker je bila nižje plemstvo. Se je moral porocit z celskimi grofi.
Friderika so uklenil v gradu v celju, ki stpji še danes. Njegovo ljubo pa so umorili z umorom v vrču vode. Friderik je živel nad Kočevjem. S svojo ne izbranko.

Obiskali smo Tatenbahov grad, ki so ga turki zgrešili. Noben ni hotel v šumo.
(Dala sem to, kar sem slišala in uspela zapisati)

Avstrijski cesar Jožef 2 je leta 1782 samostan ukinil. Že takrat je bila tam tudi lekarna. 

Ogledali smo si tudi cerkev: 

Ogled lekarne v samostanu:

Sej je bilo več za slikat pa sem se začela dolgočasit in sem raje šla malo v naravo in okoli po samostanu. Pred odhodom na avtobus pa sem ponovno naletela na tole: 

Ja ponovno srček ni naključje, da jih vidim vsak dan in še manj je naključje, da jih vidim več, kot 1x ali 2x na dan. 

Ob 15:50 smo se odpravili proti Repnice - katakombe v zemlji za poljske pridelke.

Na poti do Repnice sem spet slikala okolico in sončni zahod.

Imeli smo degustacijo 6 vin ni slik in ni mlenj, ker ni bilo tako elegantno, kot nazadnje.

Tako je izgledal vhod in potem še nekaj malega notranjosti.

Vhod in ostale slike sem naredila, ko sem se spet malo izgubila in sem šla malo po svoje z vodičem, ki je bil en od naših. Kasneje pa sem se pogovarjala tudi z sosedo (11 let) zaradi katere sem potem slikala tudi vhod in nekatere ostale slike, ki so tu. 

Brez mačke pri meni očitno ne gre, ker sem med pohajkovanjem po vinski kleti namreč zasačila tole mačko. Ime ji je Maca in baje se ne pusti božati ali pa se in potem ugrizne (do mene je bila presenetljivo prijazna in se mi je pustila božati in me nato ni ugriznila ali me na kak drug način poškodovala). Tudi lastnica je bila šokirana. Mi  je pa Maca vsaj pokazala pot ven iz kleti. Vse je za neki dober!

Ob 18:00 smo se odpravili nazaj proti domu.

Končno sem prišla domov ob 20:33 uri. Spat pa sem šla ob 21:05 uri.

Tako se je današnja objava končala, jaz sem res uživala in v izletu in v pisanju zapiskov in danes tudi v delanju objave, čeprav sem sedaj resnično utrujena in bi res rada šla spat me čaka še kar nekaj dela preden bom res šla lahko spat. Vem, da si v objavi užival/a tako, kot jaz in se vidimo spet, čez 4 dni.