Jesen 1.Del.

Zakaj je prvi jesenski dan poseben?

Jesen je čas, ki jih mnogi nestrpno pričakujejo, saj prinaša osvežujoče hladnejše dni, čudovite barve listja, in prijetno vzdušje. V tem blogu bomo raziskali, kaj vse je bilo povezano z jesenskim enakonočjem skozi zgodovino, ter kaj se dogaja v naravi in kaj prinaša začetek jeseni. Tako da ostanite z nami, da se poglobimo v čarobnost jesenskega enakonočja in vse, kar se zgodi z jesenskim prehodom.

Zgodovina in simbolika jesenskega enakonočja

Enakonočje izhaja iz latinskih besed "aequi", kar pomeni enako "nox" ali noč. Ob enakonočju sta dan in noč na planetu skoraj enako dolga.

Jesensko enakonočje ni vsako leto na isti dan, čeprav vedno pade med 21. in 24. septembrom. Označuje prvi jesenski dan na severni polobli.

Enakonočje je naravni pojav ki že stoletja vzbuja pozornost in navdušuje ljudi. Ti dveletni dogodki ko sta dolžina dneva in noči skoraj enaka, označujejo menjavo letnih časov in se praznujejo in častijo v različnih kulturah po vsem svetu.

Enakonočje, tudi znano kot ekvinokcij, je astronomski dogodek, ki se pojavi dvakrat na leto, spomladi in jeseni. V teh trenutkih je dan in noč približno enako dolga, kar pomeni, da je svetlobe in teme približno enako. Beseda "enakonočje" izvira iz latinske besede "aequinoctium", ki pomeni "enako noč".

Spomladansko enakonočje se zgodi okoli 20. ali 21. marca, ko se Sonce premakne čez nebesni ekvator in začne svetiti na severni polobli. To označuje začetek pomladi.

Jesensko enakonočje se pojavi okoli 22. ali 23. septembra, ko se Sonce znova premakne čez nebesni ekvator, vendar tokrat zahaja na severno poloblo. To je začetek jeseni.

Ti trenutki so pomembni v astronomiji in so tudi simbolni za mnoge kulture po vsem svetu, saj označujejo prehod med letnimi časi in enakomerno razporeditev dneva in noči.

Civilizacije kot sta Grki in Egipčani so sledile gibanju sonca in menjavi letnih časov. Egipčani so uporabljali koledar ki je temeljil na vsakoletnih poplavah reke Nil, medtem ko so se Grki zanašali na delo matematikov in astronomov, kot je Hiparh.

Sodobni koledar ki ga v glavnem pripisujejo rimskemu učenjaku Sosigenu, uporablja natančne izračune dolžine leta in časa enakonočij. Sosigenes je predlagal solarni koledar, imenovan julijanski koledar ki ga je sčasoma nadomestil gregorijanski koledar.

Enakonočja označujejo menjavo letnih časov, čas prenove in sprememb ter imajo v različnih kulturah globljo simboliko in pomen. Praznujejo se v različnih tradicijah kot so rimski festival Kibela, japonski festival Higan in mezopotamski festivali v čast boginji Ištar.

Po keltski legendi se zgodba začne z boginjo Mati Zemljo in varuhom drugega sveta Modron ki na jesensko enakonočje rodi Velikega sina Mabona. Večina keltskih praznovanj enakonočij je bila osredotočena na praznike žetve.

Enakonočje je veljalo za čas počastitve sveta duhov, zato je bila navada trgati jabolka in jih polagati na grobove mrtvih, saj so bila jabolka simbol ponovnega rojstva in želje živih po ponovni združitvi s svojimi najdražjimi.

Thesmophoria je bil še en enakonočni praznik ki so ga pogosto praznovali v stari Grčiji. Prirejali so ga v čast Demetre - znane tudi kot Tezmofor - in so ga praznovale izključno poročene ženske; ne moški ne dekleta niso smeli sodelovati. Prašiče so žrtvovali v veliki jami, imenovani megara, nekaj mesecev ali tednov pred praznikom ker je bilo treba prašiča za obred zgniti in razgraditi.

Verjeli so da so ostanke prašičev položili na oltar pomešane s semeni in pogačami ter jih raztrosili po poljih. Mešanica je bila tako dobro gnojilo da so Grki verjeli da bo zagotovila dober pridelek.

Za kulturo Majev in Aztekov je praznovanje enakonočja temeljilo na ogromnem spomeniku Kulkulcan/Quetzalcoatl na piramidi Chichén-Itzá. Stopnice piramide so usmerjene tako, da spomladansko in jesensko enakonočje mečeta edinstveno senco; iluzija, ki naj bi bila videti kot da se kača premika po stopnicah, pri čemer se rep na vrhu povezuje z glavo na dnu.

Ljudje potujejo od daleč da bi videli Chichén-Itzá, toda za Maje je to pomenilo da je dvakrat na leto njihov spoštovani bog Kulkulcan/Quetzalcoatl osebno obiskal tempelj.

Za budiste ima enakonočje zelo poseben pomen. Ker je enakonočje čas ko sta dan in noč enako dolga, budisti verjamejo da je to simbol združitve duhovnega in fizičnega sveta ter predstavlja ravnovesje med svetlobo in temo. Enakonočje je zanje tako pomemben čas, da je dan jesenskega enakonočja državni praznik.

Tradicionalni budistični obred enakonočja je znan kot Higan. Higan v sanskrtu pomeni "druga obala" in opisuje nirvano - stanje blaženosti in razsvetljenja ki se doseže po smrti. V šestih dneh budisti počastijo svoje prednike s čiščenjem njihovih grobov in darovanjem svežega cvetja, kadila, kroglic sladkega riža, imenovanega OHAGI ​​​​in molitev.

Hindujska vera praznuje vse štiri letne čase, vendar se najbolj praznuje jesensko enakonočje. Sharada Navaratri, znan tudi kot Maha Navaratri se začne na prvi dan (pratipada) štirinajstega dne lunarnega meseca Ashwin (september-oktober) in traja deset dni in devet noči. Večina praznuje tudi s postom, meditacijo in čaščenjem.

Vsak dan praznuje drugo boginjo, čeprav je vsaka boginja manifestacija boginje Durge in jo v devetih dneh častijo v številnih oblikah.

Tako je konec današnje objave, če te kaj zanima sem na voljo na družbenih omrežjih ali med komentarji. ne pozabi se naročiti na novice, saj boš tako vedno na tekočem! Se beremo spet, čez nekaj dni.