Danes je na vrsti nov del zgodbe, ki jo piše moja prijateljica. Vem, da ti je všeč zato boš v objavi užival/a!
Z mami sva pojedli solato na sončku in še dobre pol ure smo počivale na sončku. Toliko, da se nama solata in kruh poležeta. In postalo je že malo hladneje, in tudi sonce je začelo zahajati.
"A greva noter?" sem jo vprašala.
"Ja lahko ja." odgovori mama.
"Je že postalo mal hladno."
"Ja se je, ja:"
"Aha. Kaj boš zdaj počela?"
"Ne vem še prav, lahko bom naredila še kaj za službo."
"Dobro."
"Kaj pa boš ti počela?"
"Nisem se še prav odločila. Ali bi šla pisati moj blog, ali pa kaj drugega."
"Dobro ljubica."
Odšle smo v hišo, mami je odnesla v kuhinjo najine skledke in krožnik, jaz pa sem šla v sobo. Usedla sem se k mizi in vžgala računalnik. Pogledala sem katera je bila zadnja objava in kaj sem pisala. Imam že toliko objav, da si je težko zapomniti vse. Saj imam tudi manjšo beležko, da si zapisujem ideje, naslove, datume noter v beležko. Še dobro da obstajajo razno razni zvezki, da si lahko zapisujem. Z blogom sem začela kakšno leto nazaj, in v tem letu, ki ga pišem mi je res postal všeč. Če bi lahko tako rekla, da sem se zaljubila v njega. Za blog mama ve in me zelo podpira pri tem, da nekaj svojega ustvarjam in da mi je všeč. Predlagala mi je tudi, da bi blog začela uporabljati tudi za službo, seveda enkrat v prihodnosti, ko bi imela službo. Predlagala sem ji, da bi si ga lahko ona naredila službeni blog. Strinjala se je s to idej, zato sem ji jaz pomagala narediti njej prvi blog za službo. In tako, tudi njej teče dobro blog s poslom, ki ga ima. Sem prav vesela za njo in na mene sem tudi vesela, da lahko komu pomagam.
Po eni uri pisanja in urejanja nove objave, ki jo bom jutri objavila. Novo objavo bom objavila jutri zjutraj, preden bom odšla v šolo. Ker če ne bi pozabila objaviti.
Danes bom šla kar zgodaj spat. Da bom za naslednji dan spočita, ker zadnje dni hodim zelo kasno spati.
Danes je četrtek in komaj čakam, da se dan konča. Zjutraj, ko sem se zbudila sem odšla v kopalnico. Pripravila sem se za šolo, pripravila sem si še kosilo za v šolo.
Na poti v šolo sem objavila novo objavo na blogu. Do šole sem imela deset minut tako, da danes sem šla peš v šolo in seboj sem vzela kosilo. V šoli kakšen dan jem kosilo, kakšen dan pa ne. V šoli ne delajo glih dobre hrane, zato si ga tudi kakšen dan nesem od doma. Danes sem si ga nesla s seboj, ker danes v šoli so testenine z neko čudno omako, ki meni ni všeč. S seboj sem vzela solato in testenine z golažom. To je stokrat boljše kosilo, kot v šoli.
Objava je v sklopu čas za vas, če bi tudi ti rad/a napisal/a objavo zame me najdeš na družbenih omrežjih!
Tako je konec današnje objave, če te kaj zanima sem na voljo na družbenih omrežjih ali med komentarji. ne pozabi se naročiti na novice, saj boš tako vedno na tekočem! Se beremo spet, čez nekaj dni.
Komentarji
Objavite komentar