Kretska izginula civilizacija 2.Del. - Teorije zarote

Danes nov del Kretske izgubljene civilizacije. Meni je zelo všeč in gotovo bo tudi tebi. Veselo branje!

PALAČA V KNOSOSU: 

Minjonska kultura se je pojavila verjetno okoli 2500 pr. n. št. in dosegla vrhunec okoli leta 1600 pr. n. št.
njeno politično, gospodarsko in kulturno središče je bilo mesto Knosos na severni obali otoka tu je stala tudi glavna rezidenca minojnskega vladarja. Okoli glavnega dvorišča je bilo urejenih skoraj 1500 sob: apartmaji, sprejemnice, kopališča, skladišča, hodniki in veliko stopnišče. Številne čudovite freske, ki so jih odkrili po vsej palači, pričajo o tem, da so bili Minojci, kar zadeva umetnost, daleč pred sosedi. Nikakor pa Knosos ni bilo edino pomembno mesto Mionjskega kraljestva. Na otoku so bila še druga mesta in palače, kot pa primer Fajstos, Meila in Hagia Traida.  Toda ta visoko razviti svet je nerazložljivo izginilo približno petnajst stoletji pred Kristusovim rojstvom, še danes so razlog za to izginotje čista ugibanja. 
Leta 1909 je britanski profesor antične zgodovine K. T. Frost v londonskem času The Times objavil članek, v katerem se sprašuje, ali ni milionska civilizacija nekako povezana z legendo o izgubljeni celini Atlantidi? 
Zapisal je še, da sta bili tako Kreta kot Atlantida otoški kraljestvi in pomorski velesili, in obe sta nenadoma izginili.


JE BIL MORDA KRIV OGNJENIL?


Trideset let pozneje je glavni direktor arheoloških raziskav v Grčiji, profesor Spiridon Marinatos, prišel do novih spoznanj v zvezi z izginotjem kretske civilizacije. Med svojimi izkopavanji je namreč naletel na votlino, zapolnjeno s lehnjakom. Na podlagi te najdbe je domneval, da je minjonsko Kreto utegnila uničiti ognjeniška dejavnost. Dobro je bilo znano, da je katastrofalni ognjeniški izbruh v 2. tisočletju pr. n. št. premaknil otok Tira (danes Santorini), ki leži okoli 120 km severno od Krete.
Marinatos je opozoril na velikanski plinski val, ki ga je sprožila eksplozija indonezijskega ognjenika Krakataua (leta 1883). Domneval je, da je podobna katastrofa utegnila presenetiti tudi Kreto.
Nadaljnja izkopavanja na Santoriniju so med drugim odkrila milionskega naselja v bližini sedanjega mesta Akrotiri. Kot rimske Pompeje je tudi minjonsko mesto pokril vulkanski pepel. Te najdbe naj bi dolgo podpirale hipotezo, da je bila milionska civilizacija žrtev gromozanskega ognjeniškega izbruha in posledičnega plimskega vala. Po Marinatosu se je ta katastrofa zgodila leta 1550 pr. n. št.
vendar je poznejše delo vulkanologov in drugih strokovnjakov ta datum premaknilo na leto 1628 pr. n. št.  V tistem času je bila minjonska kultura na višku in je cvetela še najmanj sto let, zato je bilo težko sprejeti Marinatosovo tezo. 

Tu je konec današnje teorije zarote pride še zadnji 3. Del zelo kmalu naslednji mesec. Ne pozabi se naročiti na novice in biti na tekočem. Pa tudi gmail potrdi! Se bereva spet kmalu!

Komentarji