Samota 1. Poglavje- Čas za vas

 Danes na bom jaz govorila. Napočil je čas prve objave iz nove vrste objav. Postani bloger/ka, tu je že prva punca, ki bi svoje umetnine želela deliti s tabo. Napisala je zgodbo z naslovom: Samota. Zgodba govori o punci Lini, ki živi z mamo. No ne bom povedala vsega saj bi uničila zgodbo. Zato jo bom prilepila kar sem pa si jo sam/a preberi. 

1.POGLAVJE 

Jaz sem Lina, živim v Ljubljani in stara sem 18 let, živim z mamo, sem edinka in sem tretji letnik srednje šole, hodim na program vrtnar, in z mamo živimo v hiši. Zelo rada obiskujem prakso, ker pri praksi spoznavamo nove rastline in tako si jih lažje predstavljam in si tudi tako lažje zapomnim.

Komaj čakam, da končam s šolo, ker ne prenašam določenih profesorjev in predmetov. S poukom končam vsak dan ob dveh, še dobro, da je moj dom blizu šole, tako, da grem vsak dan peš do šole in domov. Okoli hiše imamo velik vrt z mamo imava veliko posajenih rastlin. Vrt je lepo urejen. Za njega skrbiva obe. Z mamo se zelo odlično razumemo in smo, kot najboljše prijateljice, kot pa mama in hči. Še dobro, da imamo tako velik vrt za hišo in pred hišo, da lahko sadimo posod rastline. Rastlin dobimo tudi veliko pri praksi in jih odnesem domov. In mama je zelo vesela, da jih prinesem domov.

Zdaj vam bom malo predstavila najino hišo in okolico. Najina hiša je dvonadstropna s podstrešjem. V pritličju je kuhinja, jedilnica, dnevna soba, manjša toaleta, shramba in dve spalnici. Prvo nadstropje so tri spalnice, kopalnica, manjša pisarna in manjša kuhinja z jedilnico. In v drugem nadstropju so tri spalnice, kopalnica, manjša kuhinja z jedilnico in večja pisarna. Na podstrešju pa je veliko šare, ki je od naju obeh in škatle iz mojega otroštva, in škatle z mojimi zvezki iz osnovne šole in iz prvega in drugega letnika srednje šole.



Od majhnega ne poznam očija in mami ne želi povedati zakaj sta se ločila, in tudi je ne silim vanjo s vprašanji glede očija. Ona mi je velikokrat povedala, da sem mu zelo podobna. Zelo sem vesela, da ima tak kompliment o meni in očiju. Po eni strani mi je v redu, da imava z mamo tako veliko hišo, da se lahko dam kamor želim, kadar sem jezna ali pa ko bi rada bila sama. Ko bom imela svojo službo si bom naredila stanovanje v drugem nadstropju.

Mama dela v podjetju, ki ga je ustanovil njen oči, moj dedi. Podjetje se ukvarja s pisanjem člankov za vse časopise in revije, ki so v Sloveniji. Ime podjetja se imenuje Članek, ni nekaj posebnega, a je vseeno v redu ime za tako podjetje. Ko končam s šolo bom tudi jaz delala v tem podjetju. V drugem nadstropju si bom naredila stanovanje, zato drugo nadstropje ni opremljeno. Ker je moj dedi vedel, da ko bom odrasla, bom ostala doma z mami. Vedel je tudi, da bom ostala doma.

Danes me je mami pobrala iz šole. Še dobro, da me je pobrala, ker danes je zelo vroče zunaj in če bi šla peš domov, bi umrla od vročine. Mami, a ti boš kaj jedla za kosilo? Ne hvala. Sem jedla v podjetju". Dobro. Jaz si bom nekaj malega naredila, ker sem lačna. Dobro ljubica. Jaz se grem preobleč. "Zmenjeno" Jaz sem si naredila testenine na beli in odšla gledati televizijo.

Vem, da ti je bilo všeč zato te nekaj prosim. Za še več mojih vsebin se naroči na novice!! Hvala. Se beremo spet čez nekaj dni! 

Komentarji