Danes bom govorila o tem, da ima večina ljudi oprane možgane.
Ja, dobesedno. Pred kratkim sem videla Tik tok video, ki je bil v angleškem jeziku. V njem je bilo povedano, da smo ljudje (oziroma večina ljudi) ovce. Predvsem ljudje, ki nam govorijo, naj gremo v šolo in se izobražujemo, da bomo imeli dobro plačo. Potem bomo lahko kupili hišo ter čakali na penzijo, ki je mogoče nikoli ne bo. Ja, vem. Sliši se prav, ampak je dejansko narobe.
Razlaga:
Dejstvo je, da ljudje z magisterijem ne dobijo zaposlitve!! Kako jo bo potem dobil vsak, ki bo imel magisterij?? Enostavno na svetu ni in ne obstaja toliko služb, da bi lahko vsak državljan imel eno. In po možnosti celo tako, kot si jo želi. Ne, ne gre. Dobiš, kar dobiš. Povem vam svojo izkušnjo, imela sem veze in hotela sem iti delat v več podjetij, a me kljub vezam niso sprejeli. Dejstvo je, da ljudje hočejo, da daš od sebe 1000%. Greš čez sebe. Delaš za nekoga drugega. Zdaj se pa vprašaj ali bi res rad/a takšno življenje??? Jaz ga nočem. To seveda pomeni, da se upiram stricu in večini ljudi na tem svetu, ker še vedno dobivam socialno pomoč. Razumem. Grozno je!!! Ampak veliko raje imam to, da imam na mesec 400 eur kot pa 1000 eur in delam za nekoga, ki mu ni mar zame. Raje delam zase!!
Ta blog pišem zase in tudi zate seveda, a v prvi vrsti zase, ker napisano včasih pomaga tudi meni. Dobro je, da moja umetnina pomaga tudi meni sami. Noro!!! Ampak zakaj bi nekdo dal od sebe 1000 % ??? Za nekoga, ki mu ni mar?? Za drugo osebo, ki mu nič ne pomeni?? S katero ne bosta nikoli prijatelja?? Zakaj?? Ali ni lažje namesto dati 1000 % taki osebi, ki ji ni mar, dati to vse sebi in uresničiti svoje sanje?? Če si ob tem rekel/a, da raje daš 1000 % za nekoga, ki mu ni mar, imaš oprane možgane. Na žalost nisi edini/edina, takšnih je veliko. Vem, sliši se noro in meni ne gre v glavo, zato nisem ovca!! Delam, kar je meni všeč in meni odgovarja!! Ne tisto, kar bi mojemu stricu ali moji družini.
Povem vam zgodbo svojega prijatelja. On je na faksu. Pravi, da ga to mori in mu je od učenja za faks psihično slabo. Dosti ima, rad bi nehal, ampak mu sestra in mama ne dovolita. Sama mislim, da je bolje, da neha s faksom in se posveti stvarem, ki bi jih rad počel. Seveda razumem njegove starše. Jaz bi se jim uprla in poskrbela, da bom jaz srečna. Rada bi ti povedala, da ne bodi ovca in sledi sanjam!! Ja, rabil/a boš veliko več časa in energije. Ob tem pomisli, če je živeti svoje sanje vredno? Jaz mislim, da je.
To je za danes vse, se beremo spet čez 4 dni. Če te kar koli zanima, mi piši v komentar in ti odgovorim. Se beremo spet naslednjič, do takrat pa bodi super in se ne pozabi naročiti na novice. Če si na telefonu ali tablici, je ta možnost spodaj pod objavo. Če si na računalniku, vidiš to možnost na desni strani. Naročnina je for free - brezplačna!!! Tako kot Youtube!!
Tako, prišli smo do konca današnje objave. Upam, da vam je bila všeč in boste moj blog z veseljem brali še naprej. ;)
Eno je da se preteraš, drugo je da si delomrznež. Skrajno smiselno je, da se pripravljamo za prihodnost in da vzpodbujamo ljudi, ki so na stopnji, kjer se izobražujejo ali pa dopolnjujejo. Pridejo obdobja, ko se lahko posvečamo kulturi, umetnosti, "ljudem, ki so nam mar," ipd, vendar le da živimo potrebuje vložek napora. Ne delaš za šefa - dobiš plačilo, ki se ga da tudi izpogajati. Prav tako pa oseba lahko zavrne delo - ni plačila. Tu si človek izbere, kaj mu je mar.
OdgovoriIzbrišiNekateri resno delajo preveč, a po mojem mnenju, bi lahko več oseb dajalo več truda od sebe. Utopično je pa razmišljati, da nam v prihodnosti ne bo treba delati. Življenje ni samo zabava in igra. Še vedno lahko človek živi sanje, vendar je to povezano s trdim delom. Nič ne pade iz neba.
Dela ne zmanjka in ga bo vedno dovolj. Tudi za magistre.
Pa tudi za tvojo socialno mora nekdo trdo delat (tudi ovce, kot opisuješ ljudi, ki garajo). Malo delaj v realnem življenju preden pišeš take bedarije.
Zdravo. Razlika je, če se človek pretera ali pa če je delomrznež. Sami moramo v življenju vložiti določeno mero truda, že samo zaradi tega, da obstajamo. Tako je danes, tako je bilo pred nekaj 1000 leti. Ljudje se moramo medsebojno vzpodbujati, predvsem ko se izpolnjujemo (karierno, intelektualno). Pridejo obdobja, ko se lahko (in se tudi moramo) lotevati drugih stvari, kot so umetnost, kultura, "ljudi, ki so nam mar," ipd. Delo je in bo sestavni del našega življenja. Življenje pa ni samo zabava, ne moremo le trošiti, prav tako je nesmiselno pričakovati, da nekega dne ne bomo delali. Dekadenca in ćisti hedonizem nam ne sme biti družbeni cilj. Še vedno lahko živimo sanje, a so tudi te povezane s trudom, ki ga vložimo. Nič ne bo padlo iz neba. Delo je in bo sestavni del našega življenja. Dela ne more zmanjkati, dovolj ga je za vse - tudi za magistre. Ne delaš za šefa - delavec dobi plačilo. Delo lahko zavrneš - ni plačila. Sami se lahko odločamo, kaj je naša prioriteta. V službo noben primarno ne hodi zato, da bo s sodelavci in šefom prijatelj. In tudi za tvojo socialno mora nekdo (kot ti opisuješ "ovca") trdo delati. Malo vstopi in delaj v realnem svetu, preden pišeš take neumnosti.
OdgovoriIzbrišiTo, o čemer pišeš, je utopija in se bere kot produkt zgrešene moderne vzgoje. Veš, službo imamo, da dobimo denar, s katerim potem gradimo naprej - tudi naše sanje in si privoščimo tisto, kar nam je všeč. Službe nimamo v prvi vrsti zaradi tega, da nam bo fajn, niti zato, da bo tam komurkoli mar za nas. V službi, pa tudi v življenju je pač tako, da smo zanimivi le, dokler nekomu prinašamo določeno korist, ob ne preveč dodatnih stroških in težavah. Ko temu ni več tako, se poti navadno razidejo.
OdgovoriIzbrišiTvoja objava je kot tiste ideje o univerzalnem temeljnem dohodku. Sliši se kot v pravljici, a ko je treba dati na mizo pojasnilo, od kod bo denar za to pravljico, je pa debate konec. Tako življenje in ideje so itak bolj kot ne v domeni tistih, ki živijo na račun tujega denarja. Tudi denar za tvojo socialno morajo zaslužiti tisti "z opranimi možgani", brez njih bi bila hitro soočena z dejanskim stanjem.
To, da ni dela za magistre, je pa malo mimo. Seveda ni toliko potreb, da bi lahko vsak magister opravljal delo, za katerega se je šolal. Sploh kakšnih takih smeri, kjer je že v štartu jasno, da so potrebe po kadru za naslednjih 10 let več kot popolnjene. Včasih se je treba spustiti kakšno stopnico nižje, da se potem lahko pomaknemo naprej. Lahko pa večno govoriš, kako je sistem krivičen in te družba pusti zadaj.
Tudi za tvoje sanje bo potrebnega nemalo truda, pa tudi denarja. A socialna ti daje le goli eksistenčni minimum, ne bo ti pa omogočila premika naprej. Če se tega ne zavedaš, bodo tudi sanje ostale le...sanje.