Moj dan 12.11.2022

Danes ti bom povedala, kaj sem počela včeraj. Bilo je tako pestro, da je današnja objava prišla z majceno zamudo. V njej bo res veliko slik. Posledično je ta objava ena izmed najdaljših na mojem blogu. Pa začnimo ta dolgi dan.

Zbudila sem se ob 6h zjutraj. Mislila sem, da bom imela dovolj časa za vse, a sem si potem zaželela še igranja ene igre, za katero v povprečju porabim 40 min. Priznam, da sem se malo vštela, a mi je useeno vse uspelo narediti v pravem času. Najprej sem si naredila 4 sendviče za s sabo (nisem pojedla niti enega). Enega sem si naredila za zajtrk in enega je vzel moj oči (ker sem ga prisilila!!!). 

Potem sem seveda odšla na računalnik, da bi kaj naredila in res sem. Kasneje sem še do konca spakirala in naredila pozno jutranjo rutino. Ko sem se pripravila, sva se z očijem počasi odpravila na kraj, kamor je prišel avtobus. Tam sva bila okoli 9:40. Kmalu je prišel nekdo, ki je rekel, da avtobus pride šele ob 10:10. Zato sva z očijem šla do naše mimobežnice (tam so knjige, ki jih lahko vzameš domov). Našla sem knjigo (dnevnik sodobnega milijonarja), ki jo že imam doma, a mi je zelo zanimiva. Očiju sem rekla, da jo bom nesla domov. Tako sem hitro odhitela domov, oči pa je rekel, da me v primeru zamude  ne bodo čakali. Vrnila sem se ob 9:45. Med čakanjem na avtobus so nam prišli postavit božično jelko. Bilo je zanimivo, dokler ni prišel avtobus okoli 10:09 in smo morali na avtobus. Tako smo se podali proti Dolenjski, natančneje proti Mirni. Prispeli smo pred muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ura je kazala 11.32. 


Ogledali smo si del, kjer je bil Lojze Slak. Povedali pa so nam, da se prihodnje leto 25. 9. 2023 odpira še muzej Toneta Pavčka ob njegovi 90 obletnici. Zanimivost, ki me je šokirala, je bila ta, da sta bila Tone Pavček in Lojze Slak zelo dobra prijatelja. Lojze Slak je umrl na rojstni dan Toneta Pavčka. Tone Pavček pa je umrl 1 mesec po Slakovi smrti. Ne vem, zakaj, ampak to sem si res zapomnila. Najprej smo si v muzeju ogledali film. O življenju Lojzeta Slaka. Iskreno si nisem  mislila, ampak mi je bil res zanimiv. Sama ne maram harmonike in takšna glasba res ni zame. Tukaj smo si ogledali film.


Po koncu filma nam je vodička povedala še veliko več o njem, kar ni bilo v filmčku. Skupaj pa smo razstavili tudi harmoniko. 

Slika te harmonike: 

Na drugi strani pa je bila še ta harmonika:



Potem smo si lahko ostale reči v okolici še podrobneje ogledali. 

Tu so še slike iz muzeja Lojzeta Slaka. 


To mi je bilo všeč, zato sem slikala.

 Ta slika je slika Slakovega 2 bedna. Vsak pa je imel tudi svoj vzdevek, ki pa sem jih na žalost pozabila. 

V tej noši je nastopal prvi Slakov ansambel. 
Pred prvo ameriško turnejo pa so morali nošo zamenjati za Gorenjsko (na sliki). To je bil pogoj za ameriško turnejo. Slovenci smo bili takrat znani po Gorencih. Ko sem to gledala, sem pomagala tudi svojim soizletnikom pri tehničnih težavah. 

Potem so nas peljali še v Čebelarno, to je res majhna sobica. 

To je kozolec, ne vem, kako se temu pravilno reče. Lahko vi poveste v komentarjih.  

Tudi to mi je bilo všeč, zato sem tudi to slikala, hehe.

Čebelnjak.

Najbolj me je presenetilo, da so tam imeli žive čebele. Za dokaz prilagam slike!

Ko smo si to vse ogledali, se nam je že mudilo, zato sem morala pohiteti. Šli smo na pokušino vin in manjšo pojedino. Odhod iz muzeja ob 13:10.

Miza je izgledala nekako tako. Zraven pa smo posebej dobili še kisle kumarice in paradižnik. 
Na sliki je cviček. Ocena 5/10.
Na sliki je belo vino Beli pinot. Ocena: 7/10.
Rumeni muškat, belo vino. Ocena: 9/10. Res je bilo sladko, ampak alkohol res ni zame. 

Potem smo se odpravili v Kartuzijo Pleterje. Na poti tja sem malo slikala pokrajino. 
Ja, tu je veliko vinogradov.

Ko smo prispeli tja (ob 14:55), smo si ogledali kmetijo. 
Tam sem sedela na sodu, dobesedno. En trenutek sem videla oranžno, zelo lepo mačko. Seveda sem bila na sodu, zato nisem mogla ponjo. K sreči jo je meni dal oči. Tu so slike: 

Zelo sem bila vesela, da sem dobila družbo. In ostala je do konca predavanja njenega lastnika. 
Tu na sliki je trenutek, ko je bilo konec predavanja in je hotela oditi. 
Kasneje se je celo izkazalo, da ni punčka, kot sem sumila. Bil je fantek, ime mu je Bruno. Pri meni je ostal vsaj 15-20 minut. Nisem mogla biti bolj srečna. To je bil moj najljubši del dneva. 

Seveda smo si potem ogledali še ostale živali: 


Seveda brez Bruna ne gre. Kot vidiš, mi je potem prišel reči še adijo in lepo se imej. 

Tukaj sem šla po eni potki gor, ker sem videla ogrado in notri sta bila onadva.

Potem smo si šli ogledat še cerkev Kartuzije Pleterje. 
Zaradi te slike sem ustavila vse, ki so hodili za mano. 

Potem sem se usedla na stol v cerkvi, ker sem bila utrujena in sem še malo popila. Iz nekega razloga so se potem usedli vsi, ki so bili za mano. Vse so nas povabili v sosednji prostor, kjer smo si pogledali film. Meni ni bil všeč, ker toliko molitve 8h na dan ne bi prestala. Pa tudi ostala pravila so res stroga. Sedaj vem, česa nočem. Po ogledu filma smo se odpravili v Jerneja na večerjo. Tja smo prišli ob 17:15. Seveda tudi tu prilagam slike: 
Tako so nam pripravili mize. 
Tu je bila voda. 
Goveja in gobova juha. Goveje nisem jedla. 
V posodi, ki jo vidiš zgoraj, je bilo ravno dovolj juhe zame. 
Moja ocena juhe je: 3/10, ker je res bila premastna in imela je neki čuden okus. 
Seveda brez solate ne gre. Moja ocena 7/10, je bila pretrda. 

Vse, kar vidiš tukaj: 7/10, meso pod nabodalom je bilo preveč trdo, komaj si ga lahko zrezal. 
To je pa bila očijeva ideja. Pa tudi metoda, kako ne piti vina. Res pomaga!!!

Ob 21h sem končno prišla domov. Hotela sem zapreti kokoši, a ene ni bilo. Zato sem jo prvo rabila poiskati. Našel jo je moj oči in potem sem jih lahko zaprla. Nato sem se odpravila spat. 

Za konec pa še nekaj. Lastnik Bruna mi je rekel, naj kaj lepega napišem. Kaj ti praviš, a sem??? Zapiši v komentar. 


Če te kar koli zanima, mi piši v komentar in ti odgovorim. Se beremo spet naslednjič, do takrat pa bodi super in se ne pozabi naročiti na novice. Če si na telefonu ali tablici, je ta možnost spodaj pod objavo. Če si na računalniku, vidiš to možnost na desni strani. Naročnina je for free - brezplačna!!! Tako kot Youtube!!

Tako, prišli smo do konca današnje objave. Upam, da vam je bila všeč in boste moj blog z veseljem brali še naprej. ;)




Komentarji

  1. Ojla mlada gospa Karin! Lepo, da je dolg blog in veliko fotk! Mogoče pa se prihodnjič bolj potrudi, saj je slovničnih napak res zelo zelo zelo veliko - od nepravilno postavljenih vejic, napačnih besed, kombinacij besed ipd. V minutki sem našel vsaj 10 napak, če pa bi bolj podrobno bral, bi jih najverjetneje še precej več. Pa lep dan še naprej in veliko sreče z novim fantom.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Če mi, tisti ka nam slovenščina ni materinji jezik nimamo problemov z branjem napisanega ne bi smeli met ni vi perfekcionisti. Jedro vsega napisanega je neiskvarjena surovost katera spisatelja učasih zanese, to je tisto kaj se ceni in kaj se hitr zgubi ko se napisano preveč "glanca". Včasih človek ne vidi gozd od drevesa.

      Izbriši
  2. Ne gre za problem branja, ampak enostavno za to, da je to javno besedilo, ki mora biti slogovno in pravopisno zelo na mestu, sicer to meče slabo luč na avtorja. Pomisli, da ti v roko dobiš knjigo, časopis ali tudi spletno stran, ki bi bila pisana v neki latovščini. Kako bi se ti to zdelo?

    Pač bo treba kakšno besedilo pred objavo malo lektorirati. Ne more biti vse takoj dobro.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar