Vedno, ko nimam ideje za pisanje bloga, odprem svoj zvezek idej. Tam imam napisano veliko stvari, med drugim tudi teme za objave. Tako skoraj nemudoma najdem pravo temo, o kateri potem nastane nova objava (kot je ta). V zvezku sem našla tole misel: Način za začetek je, da prenehate govoriti in začnete delati (Walt Disney). Pri njej se bom danes ustavila in o njej tudi kaj povedala. Še prej pa bom dodala novo vrsto objav z naslovom Motivacija. Mislim, da to vsi rabimo in bi nam vsem lahko koristilo. Saj veš, vsak kdaj rabi majhno ali veliko brco v rit. Nekdo ti more povedati nekaj, da te potem prepriča, da narediš kaj zase in nikakor ne za druge.
Misel me resnično spominja na vse ljudi, ki so pametni in govorijo: "To moraš početi, ker to delajo vsi. To je treba narediti, ker kaj boš drugače na cesti??? Pojdi v normalno službo, ker to imajo vsi??" Take reči mi res govori veliko ljudi. Saj ne pravim, da nimajo prav. Pravim samo, da nisem oseba, ki ji ustreza delo ovce. Nekaj, kar delajo vsi. Jaz sem posebna in tega dela ne morem opravljati. Sem poskusila pa ni šlo. Ne bom več poskušala. Raje delam nekaj, kar bom naredila sama in bom delala zase. Nočem delati za druge!! To sem povedala že neštetokrat in še neštetokrat bom. Ti, ki to bereš, to tudi že nekaj časa veš.
Ljudje, ki govorijo te stvari, ne vedo, kaj pomeni življenje. Oni ga samo preživljajo, ne pa živijo. V tem smo si različni, jaz bi rada živela življenje ne pa ga zgolj preživela. Služba bi mi sicer dala neke večje finance od socialne, ampak to ne bi spremenilo ničesar, ker bi bila potem nesrečna. Ne vem, če me razumeš?? Nočem imeti več denarja, ker bi imela službo. To bi me uničilo. Rada bi imela več denarja, ko bom sama nekaj naredila za to. Torej, ko bom delala zase in za svojo plačo. Ne pa služila, da me plača nekdo drug za delo, ki mi itak ne odgovarja. Vseeno nočem delati nekaj, kar me ne veseli. Delala bom, kar meni paše in pri tem zaslužila. Npr. z blogoma, ki ju pišem. Nekaj sem že dosegla, nekaj še moram. Kdaj bom, če ne zdaj, ko sem mlada??
Bom sanje živela pri 50, 60, 70 letih?? Ne, sedaj jih bom. Zakaj ne bi zdaj, da mi bo kasneje v življenju lažje? Zakaj bi potem morala čakati na penzijo, ki je morda nikoli ne bom dočakala??? Zakaj bi rabila početi nekaj, kar počnejo vsi in se delajo srečne, čeprav dobro vejo, da trpijo??? Zakaj bi z njimi trpela sama??? Zakaj morem trpeti, če tega nočem??? Ali me je v to kdo prisilil?? Ja seveda so me, ampak nekako ne gre. To ni moja usoda, zato nisem v službi.
Resnično bi rada sama nekaj dosegla. Vem, da traja, ampak nekaj sem že dosegla. Dosegla sem vrhunec lastne kariere, ki se pač ni nadaljevala in me danes nihče ne pozna, ampak okej. Dosegam in dokazujem, da je nemogoče mogoče. Vse se da doseči s trdo voljo. Popolnoma vse. Zato te prosim, da slediš sanjam zdaj, ko si mlad/a in ne potem v penziji!!! Takrat je zame vlak odpeljal. Nikoli se ne bo vrnil. Resnično ne govori si "Bom že, bom že." To raje naredi zdaj in dokaži sebi ter drugim, da zmoreš. Tako, kot to počnem sama.
Če te kar koli zanima, mi piši v komentar in ti odgovorim. Se beremo spet naslednjič, do takrat pa bodi super in se ne pozabi naročiti na novice. Če si na telefonu ali tablici, je ta možnost spodaj pod objavo. Če si na računalniku, vidiš to možnost na desni strani. Naročnina je for free - brezplačna!!! Tako kot Youtube!! Tako, prišli smo do konca današnje objave. Upam, da vam je bila všeč in boste moj blog z veseljem brali še naprej. ;)
Komentarji
Objavite komentar