Danes je nov dan blogmasa. V današnjih časih je preveč tehnologije, ki je dobra in koristna, a nam na neki točki celo škodi. Zato se zdi, da pomen pravega božiča nekako bledi. Občutek, da smo vsi pozabili, kaj božič dejansko pomeni. Tudi sama se morem tega spomniti.
Čar božiča je v vzdušju in toplini.
December je mesec treh dobrih mož in prazničnih dni. Med njimi je tudi božič.
Toda zdi se mi, da se dandanes pravi pomen božiča počasi izgublja – predvsem pri mlajši generaciji, sama pa to opažam tudi pri starejši generaciji. Sprva je bil božič poganski praznik. Takrat se je Sonce spet začelo pomikati proti severu in stare civilizacije so to označile kot vnovično rojstvo boga sonca. Kasneje je krščanska vera ta dan označila kot rojstvo Jezusa Kristusa, božična smrekica pa se je prvič pojavila v Nemčiji šele v 16. stoletju. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili leta 1845. Danes večina mlajše generacije sploh ne pozna več pomena tega praznika. Pri starejših generacijah pa se je to nekako izgubilo, saj je prišla v ospredje tehnologija.
Obdarovanje
Nihče ne govori, kje so bili in kako so se imeli. Na žalost opažam, da so otroci v Sloveniji vse preveč materialistični. Že starši jih oblačijo v najdražje znamke, jim kupujejo, kar si zaželijo... Otroci postanejo vedno bolj zahtevni in tiste, ki nimajo oblačil uglednih znamk, začnejo zmerjati in poniževati. Nekateri sploh ne pomislijo, da bi lahko tudi brez vseh teh znamk in stvari bili srečni, morda celo srečnejši. Prav zaradi tega bi se moralo predvsem okoli praznikov o tem več govoriti. Čar božiča je vendar v vzdušju, toplini in medsebojnih odnosih, ne v darilih.
Vzdušje
Božič je že v osnovi družinski praznik, zato ga je najlepše preživeti s svojimi bližnjimi. Lahko ga preživimo doma, ob peki piškotov in potice, okraševanju božičnega drevesca, postavljanju jaslic, božični večerji … Lepo doživetje je tudi, ko se sprehodimo po okrašeni beli Ljubljani, zasneženem Tivoliju, zadrsamo po Kongresnem trgu, si ogledamo jaslice v kakšni od cerkva, se udeležimo polnočnice in se tako še sami nalezemo toplega in prijetnega prazničnega vzdušja. Sama rada opazujem praznične izložbe in lučke. To da decembru pravi pomen. Rada grem tudi drsat, čeprav iskreno ne znam prav dobro. Drsanje je neka nujna obveznost decembra, brez drsanja ni december in ni zima in ni božiča, vsaj ne zame. Vse to meni naredi december takšen kot mora biti.
Vso besedilo je iz interneta. Pride pa veliko objav, ki bodo moje osebne izpovedi.
S tem se je današnja objava končala, se beremo spet jutri!!
Mavrična Eva
Komentarji
Objavite komentar