Potrpljenje Blogmas#1

Ojla!

Veš, za kaj je čas danes?

Za blogmas 2021. December je spet tu, s tem pa tudi moja vsakoletna tradicija. Letos že tretje leto pišem blogmas in moram reči, da v tem resnično zelo uživam. Ta december bo prav poseben, ker imam v načrtu veliko zanimivih objav za vas. Mislim, da bo precej pestro ter vsekakor tudi poučno. Prav gotovo vas že zanima, o čem bom pisala danes, kajne? Kar začnimo!

Nekaj časa nazaj sem brskala po svoji sobi in v skritem kotičku predala našla revijo Bim Bam. Bim Bam je otroška revija in je bila zelo popularna, ko sem bila še majhna. Poleg revije si dobil tudi CD s poučno vsebino ter igrami. Revija je podobna Cicibanu in Pilu, revijama, ki ju dandanes z veseljem prebirajo otroci. Nekakšna mešanica obojega, z razliko, da se iz Bim Bama lahko naučiš tudi nekaj besed angleščine ter nemščine.

Ravno v tej reviji sem našla čudovito zgodbo o potrpljenju, zato jo bom uporabila v tej objavi. Jaz sem ob branju te zgodbice resnično uživala. Poskusila pa jo bom prikazati čim bolj podobno, kot je to narejeno v reviji. 

Na hribu je raslo visoko

. Pod njim pa je med 
in
živel
. Ni videl dosti sveta, zato se je odločil, da bo potoval. Več dni je lezel, pa je bil še vedno med
in
. "Ni prav, da ne morem videti sveta, ker sem počasen!" se je potožil. Oglasilo se je 
:"Kam pa bi rad,
?" "Nekam, da bom videl svet! Med 
in 
ničesar ne vidim." 
mu je svetovalo. "Splezaj name, z moje 
se vidi daleč naokoli!" 
je zbral ves pogum in začel plezati. Plezal je dolgo, ves mesec. Čisto blizu 
je že bil. 
mu je reklo:" Še malo, pa boš med 
". 
se je razveselil in pohitel. Ker pa ni bil vajen hitrosti, mu je zdrsnilo. Padel je med 
in
. "Če bi
imel več potrpljenja, bi zdaj videl svet!" Mu je povedalo 
 .

Nauk te zgodbe je torej v tem, da moraš biti potrpežljiv/a, drugače ne boš nikoli nič naredil/a. Moje sanje so, da bom nekoč služila s svojim blogom. Vem, da sem že skoraj na cilju, zato še vedno vztrajam. Vsak dan iščem nove rešitve, kako bi lahko prišla do tega, kar si resnično želim. Imam občutek, da mi manjka toliko, kot je manjkalo polžu, da bi prišel na krošnjo. Mogoče celo kakšen teden več kot ga je on porabil do krošnje.

Upam, da se vam je zgodba zdela prav tako zanimiva in poučna kot meni. Če bi rad/a prebral/a še kakšno podobno, samo povej in z veseljem jo delim s tabo. Napiši mi v komentar. 

S tem se je današnja objava končala, se beremo jutri!!

Mavrična Eva


Kje me še lahko najdeš:
FB: Karin Oražem
Insta: Karin boom ali pa Mavricna_Eva_blog
Snep: Karinlove33
Tik tok: Karinboom3
Spletna stran fb: Mavricna eva blog + group
Mail: karla.orazem@gmail.com


Komentarji

Objavite komentar