Moja prva ljubezen

Ojla dobrodošel/a nazaj na mojem blogu. Veseli me, da ga bereš in se ob tem tudi kaj naučiš. Čas je za novo objavo. 

Zgodilo se je v pionerskem domu, kamor sem hodila na kiparstvo( objava pod naslovom Moji hobiji-Kiparstvo). 

Bil je visok z črnimi ali celo rjavimi lasmi, imel je očala. Enkrat sem ga tako prestrašila, ko je šel iz WC-ja, da so mu skoraj padla na tla. Jaz sem mislila, da bom umrla od smeha. 

On ni hodil na kiparstvo skupaj z mano ampak je hodil na slikarstvo. Bilo je ob istem času in enako dolgo a v prostoru zraven mene. 

Spomnim se, ko sem velikokrat hodila tja k njemu/njim k ostalim, ki so še bili na slikarstvu, da na bo pomote. Vedno sem bila izjemno radovedna in sem vedno hotela videti kaj počnejo drugi med tem, ko se jaz sprehajam. Vedno sem preverila, če je kaj novega in kaj kdo počne. To mi je čez čas prišlo v navado. 

Čez nekaj časa pa sva se s to moj "prvo ljubeznijo" začela res družiti. Špricala sva se z lakom za lase nikoli me ni mogel ujeti (Lak se sicer uporablja za špricanje slik, za daljšo obstojnost). To sva naredila le enkrat.

Odločilni trenutek, da sem se zaljubila vanj je bil nekega dne, ko je on bil na telefonu in se pogovarjal. Jaz sem, kot običajno do takrat šla vse pozdravit, da sem prišla. In on je bil tam na telefonu, ko sem prišla mimo sem ga pozdravila brez glasu, da ga ne bi zmotila pri pogovoru. On pa me je v tistem, ko sem hotela oditi prijel za roko, kot bi hotel reči ne it rad bi te pozdravil nazaj ali kaj takega. Potem sem odšla in on me je še vedno držal za roko, dokler nisem bila tako daleč, da me ni več dosegel. 

Čez nekaj časa sem se vrnila in pogledala kako napredujejo, nekdo se me je dotaknil od zadaj. Še danes ne vem zagotovo kdo je to bil a jaz mislim, da je to bil on. Ker kdo drug bi se me upal dotaknit??? 

Tako se je tisti dan končal in čez nekaj mesecev ali celo naslednje šolsko leto sem se odločila napisati svoje prvo pismo izpovedi ljubezni. In sem tudi ga in nanj sem bila neizmerno ponosna. Pismo pa sem dala moji  takratni prijateljici, ki ga je na to izročila njemu. Mene takrat ni bilo, ker sem že hodila v gledališče ali pa je bilo kaj drugega ne spomnim se več. 

Potem istega dne je prišla do mene in seveda ni vedela kaj naj reče, ker je njegov odgovor bil negativen. Ni hotel biti za mano in jaz sem si očitno vse narobe predstavljala. A nič ne de, ko mi je to le povedala sem rekla le: 

Ja okej ni panike, če  me on noče. Na svetu je veliko fantov, ki me bi želeli tako, da se ne sekiram in živim dalje. Mislim da je bila nad odgovorom zelo presenečena, res ni pričakovala takega odziva. 

A jaz sem bila vesela, ker sem končno vedla kje sem in nikoli mu nisem za to zamerila. 

Šele nekaj let kasneje sem izvedela kok se sploh piše in še vedno ga ne najdem, če pa boš ti "moja prva ljubezen" kdaj bal pa se mi prosim javi. Ker si res želim, da sva vsaj prijatelja Hvala!!!

Tebi, ki to bereš pa svetujem enako, če te kdo noče te zagotovo kdo drugi hoče a previdno v tem času je vse mogoče zato počasi in strpno. Vse pride ob pravem času. 

Bila bi vesela kakega komentarja. Lepo se imej se beremo naslednjič hehe.                                                                

Karin Boom

Kje me še lahko najdeš:

FB: Karin Boom 

Insta: Karin bum ali pa hobiji_blog

Snep: Karinlove33

Spletna stran fb: hobiji blog + group

Mail: karla.orazem.@gmail.com