Ojla, danes bom povedala kako sem se imela v Ljubljani 5.9.2019.
Spala sem v Ljubljani, ker sem dan prej imela služben sestanek in sem morala nekje spat, ker mam tok glupe buse. Zjutraj sem se zbudila okoli pol 6h in nekje do 6h poležavala in se do 6h uredila in podobno. Potem sem prijateljico, pri kateri sem prespala pospremila k pouku. Nato sem se odpravila proti mojem internatu in tam še eno mojo prijateljico pospremila v mojo bivšo osnovno šolo, ker že dolgo nisem bila. Morala sem pozdraviti določene učiteljice bilo je ne verjetno.
Zraven sem se skoraj zjokala in igrala je taka zelo depresivna glasba, ki me je še bolj silila k joku, a na srečo sem se uspela zadržat. To mi je res polepšalo dan. Smešno kako malo je potrebno, da je človek boljše volje hehe. Šla sem tudi pogledat mojo učiteljico za dodatno pomoč, ki je na zadnje ko sem prišla ni bilo, ker je bila na porodniški. Tudi ona je bila presrečna, da me vidi. To so res neprecenljivi trenutki, ko prideš na svojo bivšo bivšo šolo in se te spomnijo in, ko vidijo, da ti gre so še oni tako vidno srečni zate.
Tako, da če bi radi bili tako navdušeni nad obiskom svoje šole, potem se vrnite še kdaj vedno je lepo. Ja tudi mene so med odmorom gledali, kdo je ona, zakaj je tu, je kaka nova, zakaj je prišla, iz kje je in tako. Naj vam bo vseeno kaj si drugi mislijo ni važno vi ste prišli k učiteljem, učiteljicam ne k njim. Ne boš verjel/a svojim očem, ko boš v njihovih videla, da so dosegli svoj namen že v osnovni in kako zelo so veseli, da si ti vesel in srečen samo tega ne pozabi nikoli.
Ko sem jaz hodila v to šolo je bilo res ne verjetno lahko bi rekla čarobno. Res da sem pisala teste in podobno samo nikoli nisem vedela kok velik mi bo dala, čez nekaj let ko jo bom ponovno obiskala. To so res bili časi, ko sem se skrivala in hodila čez vhod za 1,2,3 razrede in ne bi smela pa sem vseeno, ker se mi je gnusilo, da bi mogla čakat, da on vrata odpre kr neki. In ja res, da so bila to moja najhujša leta ma to nikoli ni pomenilo, da mi ta šola ni bila všeč itak super je bila. res najboljša šola.
Spala sem v Ljubljani, ker sem dan prej imela služben sestanek in sem morala nekje spat, ker mam tok glupe buse. Zjutraj sem se zbudila okoli pol 6h in nekje do 6h poležavala in se do 6h uredila in podobno. Potem sem prijateljico, pri kateri sem prespala pospremila k pouku. Nato sem se odpravila proti mojem internatu in tam še eno mojo prijateljico pospremila v mojo bivšo osnovno šolo, ker že dolgo nisem bila. Morala sem pozdraviti določene učiteljice bilo je ne verjetno.
Kako lepe spomine imam iz te šole, čeprav so se ravno v njej odvijala moja najhujša leta življenja. ( kaj mislim s tem je tu me ravno niso marali ne učitelji otroci). Tako tam sem dobila celo zajtrk, ki je bil na moj srečo dokaj zdrav( ne ne živim zdravo občasno rada kaj zdravega pojem to pa tudi vse hehe). Po njem pa sem šla obiskat mojo učiteljico za umetnost in likovno vzgojo, ki me je bila res zelo zelo vesela. Še sama sem komaj dojela, da se to dogaja res sem se počutila super. Govorila mi je kako zelo je vesela, da sem našla svoj potencial in kako zelo sem pogumna.
Zraven sem se skoraj zjokala in igrala je taka zelo depresivna glasba, ki me je še bolj silila k joku, a na srečo sem se uspela zadržat. To mi je res polepšalo dan. Smešno kako malo je potrebno, da je človek boljše volje hehe. Šla sem tudi pogledat mojo učiteljico za dodatno pomoč, ki je na zadnje ko sem prišla ni bilo, ker je bila na porodniški. Tudi ona je bila presrečna, da me vidi. To so res neprecenljivi trenutki, ko prideš na svojo bivšo bivšo šolo in se te spomnijo in, ko vidijo, da ti gre so še oni tako vidno srečni zate.
Tako, da če bi radi bili tako navdušeni nad obiskom svoje šole, potem se vrnite še kdaj vedno je lepo. Ja tudi mene so med odmorom gledali, kdo je ona, zakaj je tu, je kaka nova, zakaj je prišla, iz kje je in tako. Naj vam bo vseeno kaj si drugi mislijo ni važno vi ste prišli k učiteljem, učiteljicam ne k njim. Ne boš verjel/a svojim očem, ko boš v njihovih videla, da so dosegli svoj namen že v osnovni in kako zelo so veseli, da si ti vesel in srečen samo tega ne pozabi nikoli.
Ko sem jaz hodila v to šolo je bilo res ne verjetno lahko bi rekla čarobno. Res da sem pisala teste in podobno samo nikoli nisem vedela kok velik mi bo dala, čez nekaj let ko jo bom ponovno obiskala. To so res bili časi, ko sem se skrivala in hodila čez vhod za 1,2,3 razrede in ne bi smela pa sem vseeno, ker se mi je gnusilo, da bi mogla čakat, da on vrata odpre kr neki. In ja res, da so bila to moja najhujša leta ma to nikoli ni pomenilo, da mi ta šola ni bila všeč itak super je bila. res najboljša šola.
To si zapomni za vedno tudi, če se ti nekje godi slabo še ne pomeni, da je ta stavba/ soba slaba ne samo ljudje so, k se ne znajo obnašat in ne vejo, da je to grdo ne it tak/a. Nikoli ne veš kaj oseba skriva in kaj vse se ji je že pripetilo. Pristopi do nje vzpostavi stik mogoče bo pa to tvoj/a najboljša prijateljica nikoli se ne ve. Samo poskusi, če pa ne želi pa pojdi stran mogoče se bo sam/a vrnila, če pa ne pa kaj potem se ne sekiraj probaj kdaj drugič. Če pa še kar ne potem pa ogovori koga drugega.
Hvala, ker si bral/a moj blog veseli me, da ti je všeč. Bila bi vesela kakega komentarja hehe. Lepo se imej se beremo naslednjič hehe.
Hvala, ker si bral/a moj blog veseli me, da ti je všeč. Bila bi vesela kakega komentarja hehe. Lepo se imej se beremo naslednjič hehe.
Komentarji
Objavite komentar